Reševanje zadolženih podjetij je odgovornost managementa, lastnikov in upnikov, saj so ti tudi prispevali k težkemu finančnemu stanju podjetja. Ponekod pomeni odrešitev hiter stečaj, večinoma pa je smiselno iskati rešitve, ki bi podjetjem omogočile, da se razdolžijo postopno. Nikoli pa ni dober odziv neaktivnost vodstva, lastnikov ali upnikov. S premišljenim ravnanjem se lahko izognemo še več stečajem oziroma prisilnim poravnavam in s tem povezanim izgubam delovnih mest, poslov in prihodkov na eni strani ter dodatni obremenitvi proračuna s povečanimi socialnimi izdatki na drugi strani. Preudarno bi bilo proučiti različne možnosti prestrukturiranja dolga podjetij, ki imajo dovolj zdravih poslovnih jeder (Združenje Manager je pripravilo Slovenska načela prestrukturiranja dolgov podjetij kot predlog postopka za finančno in poslovno prestrukturiranje zadolženih podjetij, kjer so večinski upniki banke). Ena od možnosti je kot skrajni izhod lahko tudi slaba banka ali poseben sklad, če bi to razbremenilo bančni finančni krč in zmanjšalo tveganje sesutja celotnega bančnega in gospodarskega sistema ter sistema javnih izdatkov.
Banke morajo čim prej očistiti svoje bilance in postaviti razumna merila za financiranje projektov gospodarstva. Če so v preteklih letih lahkomiselno odobravale posojila, pa sedaj tudi zelo upravičeni projekti težko dobijo bančno podporo ali pa so pogoji za pridobitev takega posojila nekonkurenčni (obrestne mere, ročnost, zavarovanje …). Številna podjetja so vire financiranja za svoje projekte v zadnjem letu že pridobila v tujini, kar dolgoročno slabša položaj domačih bank.
Pridobiti pa je treba tudi svež kapital, kar pomeni kapitalsko odpiranje gospodarstva tujini. Brez svežega denarja, s katerim bi se podjetja dokapitalizirala in finančno okrepila, bo nemogoče razrešiti problem zadolženosti in ponovne rasti. Ker v domačem finančnem sistemu primanjkuje denarja, se kot možnost pridobivanja kapitala odpirajo neposredne tuje investicije. Vendar pa te vedno sprožijo odpore na različnih ravneh, kar se odraža v tradicionalno nizkem deležu tujih naložb v Sloveniji.
Področje, ki je pri nas še premalo razvito, a bi lahko pomembno prispevalo k financiraju razvoja, jekapitalski trg. Napredek na trgu kapitala bi lahko bila naloga strateške skupine za usklajen razvoj trga kapitala, kot ga predlaga Ljubljanska borza v strategiji razvoja slovenskega trga kapitala. Oživitev slovenskega borznega trga bi izboljšal tudi finančno pozicijo marsikaterega podjetja in banke. Velike javne prodaje delnic je potrebno izvesti v skladu z mednarodnimi standardi.
Merilo:
- sprejetje in upoštevanje Slovenski načel prestrukturiranja dolgov podjetij v Sloveniji (že v pripravi na pobudo Združenja Manager),
- sprejetje ukrepov za sprostitev finančnega krča (npr. odprodaje lastniških deležev podjetij v lasti bank, oblikovanje slabe banke ali posebnega sklada…),
- okrepljen dotok tujega kapitala,
- sprejetje in izvajanje nacionalne strategije razvoja kapitalskega trga.
