• 285 milijonov evrov je na voljo pri SID banki za posojila za financiranje obratnega kapitala.
• 100 milijonov evrov finančnih spodbud bo na voljo pri Slovenskem podjetniškem skladu.
• 47 milijonov evrov bo država namenila za spodbujanje zaposlovanja.

Preverili smo, katere oblike pomoči bodo na voljo, od ugodnih posojil, nepovratnih sredstev, semenskega kapitala do garancij. Ter kdaj bodo na voljo kohezijska sredstva za obdobje 2014-2020.

Iz Slovenskega podjetniškega sklada 100 milijonov spodbud

Slovenski podjetniški sklad bo v letu 2015 ponudil novih 100,36 milijona evrov finančnih spodbud, ki bodo razdeljene na program spodbud za mlada podjetja (mlajša od pet let) in program spodbud za delujoča podjetja MSP5+ (podjetja, starejša od pet let). Skupaj namerava sklad v letu 2015 podpreti okoli 714 malih in srednjih podjetij (MSP).

Predvidoma že v začetku leta bosta na voljo dva razpisa, in sicer garancije za tehnološko inovativne projekte (P1TIP) in klasične projekte (P1). Tukaj bo na razpolago 87 milijonov evrov. Drugi razpis bo razpis za mikrokredite za obratna sredstva (P7), za mlada in MSP5+ podjetja bo namenjenih pet milijonov evrov. Sklad bo še naprej veliko pozornosti namenil globalno usmerjenim, inovativnim mladim podjetjem.

Predvidoma bodo v začetku leta po konceptu »SPS dvojčkov«, se pravi v kombinaciji vsebinske in finančne podpore, spet objavljeni razpisi, ki so namenjeni večinoma mladim podjetjem. Med te spodbude sodijo zagonske spodbude P2, ki so namenjene čistim start-up podjetjem, torej mlajšim od 12 mesecev, za lažji zagon inovativnih podjetij v prvi razvojni fazi v višini 54 tisoč evrov na podjetje. Na voljo bo tudi semenski kapital za zagon inovativnih podjetij v obliki konvertibilnega posojila SK75 in v obliki kapitalskega vložka SK 200, ki je namenjen podjetjem v drugi razvojni fazi. Prek družb tveganega kapitala bo na voljo tvegan kapital za hitro globalno rast visokotehnoloških podjetij.

SID nadaljuje razpise iz leta 2014

Še naprej bodo na voljo posojila za financiranje obratnega kapitala z ugodno obrestno mero za neposredno financiranje za MSP, na voljo je še 285 milijonov evrov. Eden izmed pogojev za pridobitev posojila je razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA največ pet. Obrestna mera je enaka seštevku šestmesečnega EURIBOR in pribitka v višini od 0,91 do tri odstotke na leto, odvisno od bonitete posojilojemalca. Ročnost posojila je od enega do treh let, znesek pa od 30 tisoč do milijon evrov. Posojilojemalec lahko s posojilom krije izdatke za nakup materiala, nakup trgovskega blaga, opravljene storitve in plače.

Na voljo so tudi še finančne spodbude za naložbe v učinkovito rabo energije za MSP. posojilo se kombinira z evropskimi nepovratnimi sredstvi. V letu 2015 bo na razpolago približno pet milijonov evrov. Obrestna mera je enaka seštevku šestmesečnega EURIBOR in nespremenljivega pribitka, ki se določi glede na bonitetno oceno gospodarske družbe, zavarovanj in podobno. Ročnost posojila je od teh do 12 let, možen je moratorij za čas trajanja projekta. Ob končanju projekta podjetje pridobi spodbudo oziroma nepovratna sredstva v višini od 3.600 do 90 tisoč evrov. Vrednost projekta je lahko od 40 tisoč do milijon evrov.

V letu 2015 bodo v nekoliko spremenjeni obliki ponovili program financiranja tehnološko-razvojnih projektov. Gre za dolgoročna posojila, ki imajo zaradi višine obrestne mere status državne pomoči. Posojila so namenjena denimo izvedbi projektov na področju industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja.

Na SID banki sicer napovedujejo še nekaj drugih programov.

Na razpise Eko sklada bo treba nekoliko počakati

Za kreditiranje okoljskih naložb je v letu 2015 predvidenih 35 milijonov evrov. Predvideni so trije javni pozivi za dodeljevanje posojil: pravnim osebam, občanom in občinam. Za nepovratne finančne spodbude za podobne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije kot v letu 2014 pa je predvidenih skupaj dobrih 21 milijonov evrov, v tem šest milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe za višje spodbude občanom za naložbe pri obnovi starejših stanovanjskih stavb na degradiranih območjih devetih občin, in sicer Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Murska Sobota, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Nepovratna sredstva v višini 0,7 milijona evrov bodo podjetjem namenjena samo za nakup ali predelavo električnih vozil.

Razpise za posojila bo Sklad objavil po tem, ko bo vlada potrdila poslovni in finančni načrt Eko sklada za 2015. Za dodeljevanje nepovratnih sredstev v letu 2015 po energetskem zakonu za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije pa je pred objavo novih javnih pozivov potreben sprejem nove uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki pa je še v medresorskem usklajevanju.

Na voljo so in še bodo različne regionalne spodbude

Regionalna razvojna agencija Mura bo imela letos na voljo 1,24 milijona evrov finančnih spodbud za fizične osebe, ki bodo v prihodnosti podjetniki, in novonastala podjetja na podlagi razvojne podpore pomurski regiji.

Regionalni center za razvoj Zagorje bo imel letos na razpolago 374.760 evrov za shemo Podjetno v svet podjetništva na problemskem območju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje.

RCR Zagorje pa bo imel na voljo 800 tisoč evrov za finančne spodbude za novonastala podjetja na območju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Gre za podporo novonastalim podjetjem pri izboljšanju poslovanja in izvedbi razvojnih potencialov z namenom zniževanja stopnje umrljivosti v začetnem obdobju poslovanja ter izboljšanju lastne konkurenčnosti na domačih oziroma tujih trgih.

Znotraj regijske garancijske sheme za Koroško in Podravje bo prek Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja na razpolago 646 tisoč evrov. Sredstva bodo namenjena za sofinanciranje manjših začetnih investicij v višini do 50 tisoč evrov v podjetjih, kjer je pogoj za pridobitev subvencije odobritev garancije za bančno posojilo v okviru regijske garancijske sheme na območju Maribora s širšo okolico.

Mariborska razvojna agencija bo imela letos na razpolago milijon evrov za podporo pri poslovanju in razvoju start-up podjetij in delujočih podjetij s potencialom za razvoj na problemskem območju Maribor s širšo okolico.

Za subvencije obrestne mere za posojila na problemskem območju Maribor s širšo okolico bo Mariborska razvojna agencija imela na razpolago 1,652 milijona evrov. Namen instrumenta je dejavno poseči na trg dostopa do virov financiranja v segmentu mikro in malih podjetij.

Predvidoma v prvi polovici leta bo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo razpisalo spodbude za začetne investicije in ustvarjanje novih delovnih mest na podlagi Programa spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja. Za leto 2015 bo predvidenih 2,5 milijona evrov.

Javni sklad malega gospodarstva Goriške razpisuje neposredna dolgoročna investicijska posojila za pospeševanje razvoja gospodarstva na območju mestne občine Nova Gorica in občin Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Spodbuda je namenjena MSP za izvedbo novih projektov, ki omogočajo ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih zaposlitev. Na razpolago je 1,6 milijona evrov sredstev.

Regionalni razvojni center Koper razpisuje dolgoročna posojila z garancijami namenjene pospeševanju razvoja podjetništva v obalno-kraški regiji in občini Ilirska Bistrica. Predmet tega razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil z garancijami RRC.

Sofinanciranje kadrovskih štipendij

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije do 31. marca 2015 oziroma do porabe sredstev zbira vloge za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015. Na razpolago so trije milijoni evrov.

Letos za spodbujanje zaposlovanja 47 milijonov

Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja bo po predlogu načrta letos država namenila 47,2 milijona evrov. Velika večina (31,6 milijona) se bo financirala iz proračuna, v programe pa naj bi vključili 15.400 oseb. Za primerjavo: v lanskih prvih devetih mesecih je bilo vključenih skoraj 31 tisoč ljudi. Razlog: poleg manj denarja se bo letos financiralo veliko število vključitev v programe še iz leta 2014. Konkretnega seznama razpisov za letos še ni, pred nedavnim so na zavodu za zaposlovanje napovedali, da bo v začetku letošnjega leta objavljeno javno povabilo usposabljanje na delovnem mestu, hkrati pa obljubili, da bodo postopki manj birokratski kot do zdaj.

V grobem program aktivne politike zaposlovanja sicer predvideva štiri glavne ukrepe:

za usposabljanje in izobraževanje bo na voljo 15,9 milijona evrov, predvidenih je vključitev okoli 10 tisoč oseb – gre za različna usposabljanja in izobraževanja brezposelnih in že zaposlenih, med drugim se tako obeta delovni preizkus za brezposelne mlade, spodbujanje zaposlovanja v Pokolpju, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih – med drugim tudi program Mentorstvo za mlade – in program neformalnega izobraževanja Projektno učenje za mlajše odrasle za spodbude za zaposlovanje bo na voljo skupaj 1,3 milijona evrov, predvidenih je 135 vključitev – denar bo namenjen predvsem za spodbude za zaposlovanje v obliki povračila prispevkov na območju Pomurja, Pokolpja, Maribora s širšo okolico ter Radeč, Trbovelj in Hrastnika;

za ustvarjanje delovnih mest bo šlo letos največ denarja, in sicer 29,3 milijona evrov, predvidenih pa je 5.248 vključitev – glavni del ukrepa so javna dela, ki bodo po novem omejena samo na dolgotrajno brezposelne, nadaljuje se tudi program javnih del za primere elementarnih nesreč (žled, poplave), v okviru katerega bo vključenih okoli 200 brezposelnih, pa tudi spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih.

za spodbujanje samozaposlovanja bo na voljo 660 tisoč evrov – namenjen predvsem brezposelnim s podjetniško idejo, a pozor, ne bo šlo za subvencije kot v minulih letih, temveč bodo denimo za mlade izvajali program Podjetno v svet podjetništva, v okviru katerega se bodo mladi najprej zaposlili za določen čas prek razvojnih agencij, v tem obdobju pa bodo lahko razvijali svojo podjetniško idejo in se usposabljali.

Pri zaposlovanju mladih tudi letos oprostitev plačila prispevkov

Država je konec leta 2014 podaljšala možnost uveljavljanja spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb še za eno leto. Tako bo delodajalec, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, mlajšo od 30 let,ki je vsaj tri mesece pred zaposlitvijo prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za dve leti v celoti oproščen plačila prispevkov delodajalca.

Podjetja, ki zaposlujejo v Pomurju, Pokolpju, Posavju in v Mariboru lahko uveljavijo tudi povračilo plačanih prispevkov za zaposlovanje brezposelnih oseb. Za Pomurje imate na voljo možnost povrnitve plačanih prispevkov delodajalca za vsa obvezna socialna zavarovanja za prvi dve leti zaposlitve teh oseb, medtem lahko ko za druga problematična območja (Pokolpje, Maribor z okolico, Hrastnik, Radeče, Trbovlje) uveljavljate povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za vsa obvezna socialna zavarovanja za eno leto (prvih 12 mesecev) zaposlitve osebe oziroma – v primeru invalida – za njegovo celotno obdobje, ko je zaposlen pri vas.

S pokojninsko reformo je bila uvedena tudi možnost vračila dela pokojninskih prispevkov za prvo zaposlitev mladih (do 26 let oziroma mater, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti) za dve leti, in sicer: v prvem letu v višini 50 odstotkov plačanih pokojninskih prispevkov delodajalca, v drugem letu pa 30 odstotkov. Prav tako je bila uvedena tudi delna oprostitev plačila prispevkov za starejše, in sicer v višini 30 odstotkov za zaposlene v delovnem razmerju, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 odstotkov za zaposlene v delovnem razmerju, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Če prvič registrirate dejavnost, lahko v prvih dveh letih poslovanja uveljavljate delno oprostitev plačila pokojninskih prispevkov za samozaposlene.

Na voljo pa so tudi davčne olajšave za zaposlovanje, in sicer za zaposlitev mladih, starejših ter invalidov. Pri zaposlovanju mlajših od 26 let ali starejših od 55 let lahko za prvi dve leti zaposlitve uveljavljate znižanje davčne osnove v višini 45 odstotkov plače teh oseb. Podrobneje o aktualnih olajšavah pri zaposlovanju si lahko preberete na spletnih straneh zavoda.

Črpanje evropskih sredstev

V finančni perspektivi 2014-2020 je za Slovenijo rezerviranih 3,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Prve razpise bodo lahko ministrstva v vlogi posredniških teles objavila v prvi polovici leta.

Poleg denarja iz evropskih kohezijskih sredstev so na razpolago tudi drugi programi EU. Med temi je Obzorje 2020, iz katerega se črpa sredstva neposredno, torej država ni vmesnik. Gre za sredstva, ki so namenjena raziskavam in inovacijam, možnost financiranja je od 50 do 100 odstotkov. Tukaj veliko točk prinaša povezovanje z uglednimi partnerji. Odprte razpise lahko spremljate med drugim na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Mogoče je črpati tudi iz programa Cosme, ki je namenjen spodbujanja konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, tudi v turizmu. Predvidenih je 3,2 milijarde.