V času totalne gospodarske rasti, kareti smo že nekaj časa/let priča, se velikokrat dogodi, da podjetje hitreje raste, kot pa ji resursi dopuščajo. To pomeni, da podjetje za optimalno rast potrebuje tako proizvodne resurse, kadrovske resurse in predvsem finančne resurse, ki pa so največkrat v obliki dolžniškega kapitala oz. posojil oz. kreditov. In kaj narediti, ko banka ne da kredita?
Kako podjetje optimalno raste, ko ga podjetnik naredi praktično iz nič Največkrat se dogodi, da nek podjetnik prične ustvarjati in uresničevati neko svojo poslovno zamisel, pa naj bo to celo ideja o barvanju sten ali slikopleskarstvo. Tako prične sam nekaj časa delat, izvajati naročila, ta naročila tekom časa samo še rastejo in mora pričeti razmišljati o nabavi dodatnega orodja za delo, ki postaja vedno bolj specifično. Morebiti ta malar čez čas ugotovi, da je neka tržna niša pri izvajanju specifičnega dela kot je npr. novodobno prekrivanje večjih površin z neko lastno ustvarjeno mašino, katero je pač po nekem naključju skupaj spravil in služi njegovemu namenu ter potrebam. Čez čas se dogodi najbolj pogosti in sicer, da je stranka tako zadovoljna, da je povedala nekomu tako mimogrede in ta je tudi potreboval to storitev. Nato se je kar iznenada pojavilo vsaj deset strank, katere mora mojster oskrbeti. Na tem mestu mora pričeti razmišljati o dodatnem kadrovskem prirastu, ki je ponavadi v vsaki branži relativno težak, ker preprosto ni tovrstnih mojstrov. Ko potem že končno najde nekoga, se pojavi vprašanje/potreba proizvodnega resursa, katerega prične reševati na dva načina. Prvi je ta, da prične izdelovati, modernizirati in dopolnjevati svojo mašino, da bi lahko še hitreje delala in dala boljši izkupiček. Temu se reče optimizacija proizvodnih resursov. In na drugi strani prične iskati potrebne finančne resurse, da to pokrije. Sprva mu to gre, ker čez dan dela – mala, popoldan ali zvečer pa izboljšuje svojo napravo. Preostali zaposleni gredo domov in se ne ukvarjajo s tem vprašanjem ali problemom, ker imajo svojo plačo in so opravili svoje delo. Podjetnik tako nekaj časa pridoma reinvestira svoje finančne resurse oz. denar, ki ga pridobi iz tekočega opravljanja dela, v nadgradnjo in razvoj svojega poslovanja, ampak prej ali slej pride do točke, da ne more vsega sproti financirati. To pomeni, da mora financirati tekoče poslovanje, nakup materiala, razvoj svoje mašine, plačevati prispevke in plače zaposlenim, dokupovati dodatno potrebno orodje in pa financirati morebitne tehnične izpade ali okvare na vozilih, strojih itd. Na tem mestu pa mora podjetnik pričeti razmišljati o finančnih vprašanjih, ki se glasijo predvsem, kako, na kak način in s katerimi finančnimi viri bo financiral nadaljnji razvoj dela in razvoj podjetja.
Tako mojster najprej porabi svoje prihranke, katere vloži v podjetje, nato še najpogosteje prihranke svojih bližnjih, ampak hitra rast podjetja in dodatni razvoj ter povečano število zaposlenih, hitro privedejo do tega, da je premalo tovrstnih virov in potrebuje dodatni sveži likvidni kapital, ki je najpogosteje v neki finančni kreditni obliki ali posojilu. Ker je dnevno bombardiran z raznimi reklamami najrazličnejših bank, se pač prvo obrne na svojo banko, kjer povpraša za kredit. Ker je s.p. in ker je šele drugo leto na trgu, kjer izkazuje relativno dober promet, ampak zaradi prehitre rasti je ta krivulja rasti zelo strma, ga banka najprej ne jemlje resno, ampak ga da v preverbo na sto in eno inštanco. Na koncu pride do raznih ugotovitev in morebiti mu na koncu odobrijo nek mali hitri kredit, ali morebiti celo limit, s katerim sicer zakrpa neko trenutno potrebo po finančnih virih, ne more pa sfinancirati neko dovršeno rast in razvoj podjetja. Da bi mu to uspelo doseči, bi potreboval par deset tisoč evrov več denarja, ampak banka tudi ne daje kar tako denarja oz. kreditov, ker se mora podjetje naprej uspešno prijeti na trgu in nato dalje rasti. Ne glede na to, če ima podjetnik genialne zamisli za razvoj podjetja oz. predvsem razvoj kakšnih posebnih mašinic, bo ta rast pač primerna razpoložljivim finančnim resursom, ki jih podjetje ima na voljo in se bo pač tako raztegnilo obdobje rasti. Da bi podjetniku uspelo to, kar si je zamislil, niso pravi naslov banke in posojila oz. krediti, ampak bi potreboval poslovne angele v obliki tveganega kapitala, teh pa je relativno malo v Sloveniji in se tako znajde sam s seboj, z nekim relativno malim bančnim kreditom in z idejo, kako se širiti ter še vedno s potrebo po denarju.
Nadalje, ko poslovanje oz. povpraševanje še nadalje raste, prične podjetnik vedno bolj razmišljati, kako to dodatno povpraševanje pokriti. Prične iskati morebitne vlagatelje ali poslovne partnerje, da bi investirali v podjetje ali morebiti razvoj te mašine, ampak tudi tukaj hitro spozna, da v Sloveniji ni veliko tovrstnih posameznikov. Sicer dobi nekaj interesentov, ki pa imajo tudi svoje zahteve in najpogosteje je rezultat ta, da se nič kaj ne razvije. Sicer obstajajo primeri, da se podjetniki povežejo in razvijejo prav dobre produkte, ampak takih zgodb je tudi bolj malo.
Naslednje, kar podjetniku nato ostane, je Google in iskanje potencialnih investicijskih zgodb oziroma institucij, ki financirajo tekoče poslovanje podjetja in nove investicije. Tako je eno izmed takih podjetji na trgu, ki nudi sekundarne finančne vire, posojila in kredite malim podjetjem, podjetje Podjetniški Naložbeni Center.
Podjetje Podjetniški center tako nudi kratkoročna posojila za mala podjetja, ki potrebujejo finančne vire za financiranje tekočega poslovanja, obratnih sredstev in pa nakup materiala. Tako lahko podjetnik vloži te dodatne vire v svoje poslovanje, razvija svojo mašinco dalje in doseže optimizacijo le te, da lahko izvaja delo še hitreje in zaposli dodatne zaposlene. Tako bo podjetje lahko pričelo rasti nemudoma in bo čez čas doseglo dobro poslovanje in posledično dobre rezultate, bilance, da lahko nato zaprosijo za kredit na banki. Banke bodo nato tudi videle boljše bilance, višji promet in bodo posledično lahko odobrile višje posojilo oz. kredit in tako podjetniku omogočilo hitrejšo nadaljnjo rast oz. v tej fazi že govorimo o stabilnem poslovanju podjetja.
Za pregled in finančno presojo podjetja je potrebno izpolniti kratki spletni kreditni vprašalnik: Kreditni vprašalnik | PNC – Krediti za podjetja, ki ga ne dobijo na banki
Poleg vprašalnika morajo podjetja še priložiti potrebno dokumentacijo, ki jo pregleda finančna istitucija.