Strategija rasti se nanaša na strateški načrt oblikovanja in izvajanja korakov za širitev poslovanja podjetja. Vsako podjetje mora razviti svojo strategijo rasti v skladu s svojimi značilnostmi in okoljem, v katerem deluje.
V malih in srednje velikih podjetjih (MSP) je veliko odvisno od vloge lastnika podjetja. Podjetnik predstavlja gonilno silo malih podjetij, v smislu določevanja vizije, vodenja in uvajanja sprememb. Večina MSP nima napisanega lastnega poslovnega načrta in veliko podjetnikom manjka veščina srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja.
Podjetje, ki želi doseči rast, mora odgovoriti na tri glavna vprašanja (Barrow, Brown & Clarke):
• Kje se podjetje trenutno nahaja?
• V katero smer želimo rasti?
• Na kakšen način bomo to dosegli?
Strategije rasti lahko ločimo na dva dela, in sicer :
– Strategije , ki izhajajo iz notranjega okolja. Te se nanašajo na rast v organizaciji s pomočjo notranjih virov. Strategija notranje rasti imajo poudarek na razvoju novi izdelkov, povečanju učinkovitosti, najemu pravih ljudi, boljšem trženju.
– Drugi del so strategije zunanjega okolja, kjer je poudarek na sodelovanju z drugimi podjetji. Če notranje in zunanje strategije rasti združimo jih lahko zapišemo v 6. točkah:
1. Generična rast
O generični rasti govorimo kot o temeljni obliki rasti podjetij, njena poglavitna značilnost je v povečevanju velikosti podjetja, količine proizvodnje in prihodka na način, da povečuje eno vrsto proizvoda ali storitve. To pomeni, da proizvodi ali storitve ostanejo enaki, količine pa se povečujejo. Generična rast je uspešna v primeru rastočega trga proizvoda in ob izpolnjenih treh pogojih, to je v primeru razvitega informacijskega sistema, v primerni organizacijski strukturi, skladni z rastjo podjetja, in v ustreznem kadru, od katerih je odvisno doseganje zastavljenih ciljev doseganja rasti. Tako generično rast podjetje dosega s pomočjo povečevanja obsega prodaje, stroški na enoto proizvoda se znižujejo, izkoristek strojev in delovnih naprav narašča, dobičkonosnost in dobiček pa se povečujeta.
2. Rast z diverzifikacijo
Druga oblika rasti je diverzifikacija proizvodov oziroma storitev. Diverzifikacija pomeni dodajanje novih vrst proizvodov, storitev in novih trgov, ki se bistveno razlikujejo od dosedanjih, ki spadajo v druge skupine dejavnosti in zadovoljujejo drugačne potrebe ( njihova tržna namembnost in način prodaje je drugačna). Od generične strategije rasti se razlikuje predvsem v tem, da je diverzifikacija opredeljena kot hitrejša in tudi bolj tvegana rast. Večja, kot je menjava proizvodov, večje je tveganje. Čista diverzifikacija nastane v primeru, ko na novo tržišče uvedemo nov produkt, izvaja pa se zaradi odprave vpliva sezonskih nihanj, za povečevanje tržnega potenciala, za preprečevanje zatona svojih obstoječih proizvodov itd..
3. Rast preko franšizinga
Pri tem načinu rasti gre za to da podjetje ali kupi ali proda franšizo, običajno je v nakup vključen proizvod ali storitev, prodajni proces, podoba podjetja, oblikovanje, surovine, računovodski sistem itd. Franšizing predstavlja nakup ali prodajo celotnega poslovnega koncepta nekega podjetja.
4. Rast z nakupom licenc
Podjetje lahko kupi samo licenco, s čimer pridobi pravico do uporabe tehnologije in znanja, ali pa jo proda drugemu podjetju. V primeru prodaje licence podjetje ponudi svoj proizvod v zameno za provizijo, ki se izplača glede na obseg prodaje.
5. Rast s skupnimi ali joint venture posli
Skupni ali joint venture posel imenujemo proces, kjer se dve podjetji odločita za ustanovitev novega podjetja, z namenom doseganja skupnega cilja. Skupno podjetje je v lastništvu obeh, svoje vira pa črpa iz obeh ustanoviteljic. Skupni posel pomeni uresničevanje poslovnih priložnosti, za katera podjetje kot posameznik zaradi različnih vzrokov ni imelo možnosti.
6. Prevzemi in pripojitve kot oblika rasti
O pripojitvah govorimo, kadar podjetje kupi drugo podjetje in ga pripoji k svojim dejavnostim, o spojitvi pa, ko se dve podjetji povežeta in tako ustvarita tretje podjetje. Podjetja po navadi pripojijo tista podjetja, ki imajo v svoji dejavnosti že določen tržen delež, lahko pa proizvajajo enake proizvode, ki jih tržijo na tujem trgu, druge proizvode z istega trga ali povsem drugačne proizvode in z drugih trgov. Pripojitve so lahko tako v vertikalni ali horizontalni smeri in tudi geografske, kjer z medsebojnim povezovanjem nastajajo velika podjetja z večjim doprinosom k internacionalizaciji.
Razume se, da podjetnik pri upoštevanju nanizanih šestih korakov rasti, lahko tudi kombinira vse korake in postopke med seboj ter s tem samo rast še pospeši in na ta način zmanjša pojav manjšega ali večjega rizika. Tako se še dodatno poveča tudi dobičkonosnost podjetja.