Uvod
Ob analizi trga delovne sile v Sloveniji ugotovimo, da (glede na podatke Statističnega urada RS) je v zasebnem sektorju več zaposlenih kot v javnem sektorju. V letu 2015 je bilo približno razmerje 3,5 : 1. Razlogov zakaj se ljudje odločajo raje za delo v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju je kar nekaj. Morda gre za večjo fleksibilnost dela v zasebnem sektorju, višje plače ali večjo raznolikost dela. Seveda navedeno variira od delovnega mesta do delovnega mesta. V tem prispevku smo pripravili pregled začetka poslovanja v zasebnem sektorju, in sicer bolj specifično za eno od oblik gospodarskih družb: družba z omejeno odgovornostjo ali d.o.o. Na tej točki je pomembno poudariti, da je moč začeti poslovati tudi kot samostojni podjetnik (s.p.), vendar je konkretni predmet tega prispevka začetek poslovanja v Sloveniji v obliki gospodarskih družb.
Različne oblike gospodarskih družb
Temeljne oblike gospodarskih družb so v slovenski zakonodaji urejene z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Na podlagi tega zakona lahko gospodarske družbe razdelimo v dve skupini: (1) osebne in (2) kapitalske gospodarske družbe. Osebne so družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna družba, Kapitalske pa so družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniška družba in komanditna delniška družba.
Postavi se nam vprašanje, kako se odločiti za pravo? Odgovor je preprost. Če se odločimo za kapitalsko družbo pomeni, da ta gospodarska družba odgovarja le s svojim kapitalom in njeni družbeniki niso osebno odgovorni za njene dolgove. Če pa se na drugi strani odločimo za osebno gospodarsko družbo, pa bodo upniki lahko terjali povrnitev dolgov tudi osebno od družbenikov in njihovega zasebnega premoženja. Gre torej tudi za vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati.
Še pomembna razmejitev med terminoma »gospodarska družba« in »podjetje«. Nedvomno se ta dva termina v praksi pojavljata izmenično, torej kot sopomenki. A to ne drži. Gospodarska družba na eni strani je pravna osebnost, ki se ukvarja z neko pridobitno dejavnostjo, podjetje na drugi strani pa je ti. obrat oz. dejavnost, ki jo ta gospodarska družba opravlja, torej kaj ta gospodarska družba opravlja.
Izjema od osnovnega načela kapitalskih družb, da je le-ta odgovorna samo s svojim kapitalom in ne s kapitalom družbenikov: spregled pravne osebnosti
V kolikor družbenik denimo ustanovi d.o.o. samo, da si lahko preko te družbe nato sposoja denar in tako oškoduje bodoče upnike, ker jim ne namerava vrniti denarja, saj je ta družba »odgovorna le s svojim premoženjem in ne z njegovim osebnim premoženjem«, lahko upnik zatrjuje ti. Spregled pravne osebnosti. To pomeni, da se lahko dvigne ta »tančica«, ki razmejuje med osebnim premoženjem družbenika in premoženjem družbe in eventuelno družbenik takega d.o.o. odgovarja tudi s svojim premoženjem. Spregled pravne osebnosti je mogoče tudi že po prenehanju gospodarske družbe in njenemu izbrisu iz sodnega registra ter tudi v primeru, da se njen kapital prenese na drugo osebo. Vendar je v praksi uporaba tega instituta zelo redka.
Ustanovitev gospodarske družbe v obliki d.o.o.
Pomembna naloga ustanovitelja nove gospodarske družbe je zagotovo tudi ta, da izbere ime zanjo. Gre za nalogo, ki je v praksi lahko popolnoma zabavna, vendar je pri tem potrebno tudi paziti, da bo izbrano ime znotraj dovoljenega. S pravno terminologijo se imenu gospodarske družbe reče »firma«. Firma mora vsebovati neko oznako, ki nakazuje na dejavnost, ki jo gospodarska družba opravlja. Ta določba je bila uzakonjena iz razloga, da ne bi med potrošniki prihajalo do zmede. Npr, da ne bi gospodarska družba, ki se ukvarja s trgovino, imela v imenu Zidarstvo Y. Nadalje, določeno je tudi, da ima firma lahko tudi druge oznake, vendar je potrebno ponovno paziti, da ne bo prihajalo do zmede – tega se je v vsakem primeru potrebno izogibati! Firma prav tako ne sme vsebovati imena oz. znakov tujih mednarodnih organizacij ali imena »Slovenija«. Za uporabo imena Slovenija v svoji firmi mora gospodarska družba pridobiti posebno dovoljenje Slovenije. Poleg firme mora ustanovitelj izbrati še sedež delovanja gospodarske družbe. Nato bo ustanovitelj gospodarske družbe to družbo vpisal v sodni register, da bo tako lahko začel poslovati.
Pogoji za vpis d.o.o. v sodni register
D.o.o. ima lahko do 50 družbenikov, ki se morajo vsi vpisati v sodni register. Nadalje, d.o.o. mora imeti najmanj 7.500,00 EUR začetnega kapitala, ki se ga v gospodarsko družbo vnese v obliki različnih vložkov. Te vložke se lahko razdeli v dve osnovni skupini: stvarni in kapitalski vložki. Kapitalski vložki, kot že iz samega izmena izhaja, so tisti, ki se prinesejo v družbo v obliki denarja. V praksi to pomeni, da en izmed družbenikov prinese npr. 3.000,00 EUR za nakup osnovne opreme, da bo ta gospodarska družba lahko začela z opravljanjem svoje osnivne dejavnosti. Stvarni vložki so pa tisti, ki se prinesejo v družbo npr. v obliki nepremičnin ali premičnin. Kot primer navajam, ko družbenih v gospodarsko družbo »vloži« en prostor, katerega je lastnik, torej eno nepremičnino, kjer bo ta gospodarska družba začela opravljati svojo osnovno dejavnost. Za družbo, ki se bo ukvarjala s trgovino, lahko družbenik »vloži« neko skladišče in tam potem družbeniki postavijo police, izdelke in jih začnejo prodajati. Vsak družbenik mora nekaj prispevati, tej zneski oz. vložki so lahko različno visoki, vendar je pogoj za najnižji vložek 50,00 EUR.
To predstavlja največjo razliko med začetkom opravljanja poslovanja kot samostojni podjetnik in kot družbenik v d.o.o. Za ustanovitev s.p. namreč začetni kapital ni potreben.
Začetni kapital v znesku 7.500,00 EUR Torej nedvomno je, da če se želi ustanoviti d.o.o. je potrebno imeti začetni kapital. Pred samo ustanovitvijo družbe je torej treba ugotoviti, kako bomo pridobili ta kapital. Pogosto prakso predstavljajo prihranki, posojilo (ali darilo?) od staršev. Vendar se v praksi zgodi tudi, da si zelo želimo začeti opravljati nek posel, vendar nimamo svojih prihrankov, starši nam ne morejo posoditi. Zato se moramo obrniti na nekoga, ki se ukvarja z izposojanjem denarja. To so nedvomno banke ali zasebni posojilodajalcev, ki v zameno za plačilo obresti ponudijo izposojo začetnega kapitala. Obresti so cena za uporabo tujega denarja! Tukaj pa se tudi velikokrat naleti na težavo, saj banke brez nekega zavarovanja ne bodo želele posoditi denarja – v tej začetni fazi še ne morete dokazati, da bo vaše podjetje res dobičkonostno. Problem se lahko reši tako, da se kakšna nepremičnina da pod hipoteko ali da se zastavi kakšna druga stvar.
Posojilna pogodba
Posojilna pogodba je dogovor med posojilodajalcem in prejemnikom, s katerim se dogovorita kakšno količino denarja bo posojilodajalec posodil, v kakšen časovnem obdobju bo prejemnik moral to vrniti in seveda po kakšni ceni – kakšna je obrestna mera.
Če obresti niso dogovorjene, potem velja, da prejemnik dolguje obrestno mero, ki je višina zakonskih zamudnih obresti, ki je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke plus pribitek (to pa iz razloga, ker se mora plačati uporaba tujega denarja, saj ga takrat posojilodajalec ne more uporabljati; lahko se razume tudi kot neka odškodnina).
Če pa so obresti dogovorjene, vendar ni dogovorjena obrestna mera, se bo plačala obrestna mera v višini 6%. Tukaj je pomembno še dodati, da obstoji domneva dogovora obrestne mere pri vseh gospodarskih pogodbah.
Zaključek
V kolikor nekdo zeli začeti poslovati v zasebnem sektorju mora začeti poslovati kot samostojni podjetnik ali kot družbenik v d.o.o. Za ustanovitev d.o.o. mora najprej zagotoviti začetni kapital preko svojih sredstev ali preko zadolževanja, nato izbrati firmo in sedež družbe ter jo vpisati v sodni register.