Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | KAKO PRIDE DO LIKVIDNOSTNE KRIZE IN KAKO JO LAHKO REŠITE

KAKO PRIDE DO LIKVIDNOSTNE KRIZE IN KAKO JO LAHKO REŠITE

17.08.2023
Likvidnostna kriza v podjetjih predstavlja situacijo, v kateri se podjetje sooča s pomanjkanjem razpoložljive gotovine za pokritje svojih kratkoročnih obveznosti. Ta kriza se lahko sproži iz različnih vzrokov, bodisi zaradi notranjih odločitev podjetja bodisi zaradi zunanjih dejavnikov. Notranji vzroki pogosto izhajajo iz napačnih ocen tržnih trendov, kar privede do zmanjšanja prihodkov in finančnih težav. Nasprotno pa zunanji vzroki, kot so težave v oskrbovalni verigi, lahko tudi hitro privedejo do pomanjkanja likvidnosti. Dva primer primerov ilustrirata različne scenarije, ki lahko vodijo do likvidnostne krize. V primeru 1 podjetje napačno oceni potrebe trga in vlaganja v širitev proizvodnje, ki pa se ne uresničijo. To povzroči upad prihodkov, zaradi česar podjetje ne more več pokriti obveznosti, kot so odplačila posojil. Primer 2 prikazuje, kako lahko ozka grla v oskrbovalni verigi privedejo do ustavitve proizvodnje, tudi če je povpraševanje visoko. To vodi do izgube prihodkov in težav pri plačevanju tekočih stroškov. Da bi se izognila likvidnostnim krizam, lahko podjetja sprejmejo več ukrepov. Spremljanje terjatev in učinkovito upravljanje z njimi lahko pripomore k hitrejšemu prilivu denarja. Prav tako je pomembno pametno načrtovanje nabav in skladiščenja, da se zmanjšajo visoki izdatki za zaloge, kar lahko privede do finančnih težav. Ustvarjanje denarnih rezerv v obdobjih dobre poslovne uspešnosti omogoča, da podjetje prebrodi težke čase brez panike. Ključno je tudi načrtovanje denarnega toka, kar omogoča boljši pregled nad prihodki in odhodki v prihodnjih obdobjih. To lahko podjetju pomaga prepoznati morebitne težave vnaprej ter sprejeti potrebne ukrepe za preprečitev likvidnostne krize ali vsaj zmanjšanje njenih posledic. S tem pristopom lahko podjetja aktivno obvladujejo svojo finančno stabilnost in se izognejo hujšim težavam v prihodnosti.
 
KAKO PRIDE DO LIKVIDNOSTNE KRIZE IN KAKO JO LAHKO REŠITE
 
Likvidnostna kriza ima lahko številne vzroke – včasih si jih je povzročila sama, včasih ne. Tukaj vam predstavljamo, kako lahko pride do likvidnostne krize, kakšne so njene posledice in kako lahko zmanjšate njeno tveganje.
 
Likvidnostna kriza: pomen za podjetja

Likvidnostna kriza nastopi, ko podjetje z razpoložljivimi denarnimi sredstvi ne more več financirati svojih kratkoročnih obveznosti. Na primer, ne more več pravočasno plačevati računov in zato zamuja s plačili.
 
Da bi se izognil plačilni nesposobnosti, mora biti v takem primeru sposoben čim hitreje pridobiti gotovino. To ni vedno enostavno, zato mora podjetje poskrbeti, da je tudi v dobrih časih čim bolje pripravljeno na likvidnostno krizo in da do pomanjkanja denarja sploh ne pride.

Neusklajenost zapadlosti med sredstvi in obveznostmi ter posledično pomanjkanje ustrezno časovno opredeljenega denarnega toka sta običajno vzrok za likvidnostno krizo. Težave z likvidnostjo se lahko pojavijo v posamezni instituciji, vendar prava likvidnostna kriza običajno pomeni hkratno pomanjkanje likvidnosti v več institucijah ali celotnem finančnem sistemu.
 
Kadar sicer solventno podjetje nima likvidnih sredstev – denarja ali drugih visoko tržnih sredstev – potrebnih za izpolnitev kratkoročnih obveznosti, se sooča z likvidnostnimi težavami. Obveznosti lahko vključujejo odplačevanje posojil, plačevanje tekočih poslovnih računov in plačevanje zaposlenih.

Ta podjetja imajo morda dovolj vrednosti skupnih sredstev, da lahko dolgoročno izpolnijo vse te obveznosti, vendar če nimajo dovolj gotovine za njihovo plačilo ob zapadlosti, potem ne izpolnijo svojih obveznosti in sčasoma lahko bankrotirajo, saj upniki zahtevajo poplačilo. Vzrok težave je običajno neusklajenost med zapadlostjo naložb podjetja in obveznostmi, ki jih je podjetje prevzelo, da bi financiralo svoje naložbe.
 
Za lažje razumevanje likvidnostne krize, smo za vas pripravili 2 primera.
 
Primer 1

Podjetje je vložilo veliko denarja v razširitev proizvodnje, ker je domnevalo, da se bo povpraševanje kupcev še naprej povečevalo. Vendar temu ni tako: po določenem času ugotovi, da se povpraševanje iz različnih razlogov zmanjšuje. Proizvodnja ni več polno izkoriščena, prihodki pa se zmanjšujejo.

Ker je za financiranje svoje naložbe najela bančno posojilo, mora zdaj odplačevati mesečne obroke, kar zaradi zmanjšanja prihodkov ni več mogoče. Zato ne more več financirati svojih obveznosti in nastane likvidnostna kriza.

V tem primeru je bil vzrok napačna ocena razvoja trga in povpraševanja strank. Če bi podjetje morda izvedlo podrobnejšo tržno analizo, bi ugotovilo, da se bo povpraševanje strank zmanjšalo, in bi se odpovedalo naložbi. Krivda je torej na strani podjetja, saj je bila očitno sprejeta napačna odločitev, ki je privedla do likvidnostne krize.
 
Primer 2

Zaradi ozkih grl v oskrbi vedno znova prihaja do zamud, zaradi katerih podjetje ne prejme pravočasno materiala za proizvodnjo. Ozka grla v oskrbi se sčasoma še bolj zožijo, dokler dobavitelj podjetju sploh ne more več dobavljati materiala. Po nekaj tednih se proizvodnja v podjetju posledično ustavi.

Čeprav ima podjetje veliko povpraševanje, zdaj ne more dobaviti svojih izdelkov, zato izgublja prihodke. Po drugi strani pa mora pokrivati tekoče stroške. Še vedno mora na primer plačevati svoje zaposlene, odplačevati obroke posojil in poravnavati neporavnane račune.

Njene denarne rezerve so po treh mesecih izčrpane in zaradi pomanjkanja prihodkov ne more več izpolnjevati svojih finančnih obveznosti. Nastane likvidnostna kriza. Vendar za to ni krivo podjetje, saj ni odgovorno za pomanjkanje dobave.

Kako ugotoviti, ali gre za likvidnostno krizo ali da bi do nje lahko prišlo?

Kot smo videli iz zgornjih dveh primerov, ima lahko likvidnostna kriza zelo različne vzroke. Včasih je vzrok v podjetju samem, včasih pa ga povzročijo zunanji dogodki. Da podjetja ne bi tako zlahka zašla v krizo, morajo vedno paziti na svojo likvidnost.

Vodje morajo vedno vedeti, kako visok je trenutno denarni tok in denarne rezerve. Poleg tega morajo imeti zanesljiv likvidnostni načrt, v katerem lahko vidijo, kako se bodo prihodki in odhodki razvijali v prihodnjih mesecih. To lahko vnaprej pokaže, ali prihaja do likvidnostne krize.

Če na primer predvidevate, da se bo povpraševanje strank v prihodnjem obdobju zmanjšalo, to upoštevate pri načrtovanju s padajočimi prihodki. Če si nato ogledate denarni tok za te mesece, lahko ugotovite, ali imate še vedno dovolj sredstev za kritje stroškov.

Likvidnostna kriza: kratkoročne in dolgoročne rešitve

Da bi se podjetje sploh izognilo likvidnostni krizi, lahko sprejme različne previdnostne ukrepe, ki vsaj zmanjšajo tveganje pomanjkanja gotovine.

Spremljanje terjatev

Če spremljate svoje terjatve in jih dobro upravljate, zmanjšate tveganje pomanjkanja denarja. Z izračunavanjem različnih ključnih podatkov, kot so na primer neplačani dnevi prodaje, je mogoče oceniti, koliko časa podjetje v povprečju potrebuje, da mu kupci plačajo.

Če dolga obdobja izdajanja računov pogosto povzročajo pomanjkanje denarja, jih je mogoče preprosto skrajšati, tako da podjetje prejme svoje prihodke hitreje in tako ostane likvidno.

Z dobrim upravljanjem terjatev ne boste več spregledali zapadlih računov, temveč boste lahko čim prej poslali opomin.

Pametnejše nakupovanje in shranjevanje

Če kupite veliko blaga ali materialov, zanje plačate visoke zneske. To pred financiranje pomeni, da je za kritje tekočih stroškov na voljo manj denarja. To lahko pri nekaterih podjetjih povzroči tudi likvidnostno krizo.
Podjetja, ki potrebujejo veliko blaga ali materiala, morajo zato pregledati svojo strategijo nabave in skladiščenja. Morda je bolj smiselno naročiti manj blaga in ga naročati v krajših časovnih presledkih, tako da je treba vnaprej financirati manj denarja. Za nekatera druga podjetja je lahko možnost tudi nabava ob pravem času, s čimer lahko popolnoma prihranijo pri skladiščenju.
 
Ustvarjanje denarnih rezerv

V času, ko je poslovanje dobro, je priporočljivo, da del prihodkov namenite za denarne rezerve. Priporočamo, da imate šestmesečne denarne rezerve, s katerimi lahko pokrijete tekoče stroške v primeru popolnega izpada podjetja.

Tako imate na voljo veliko rezervo, na katero se lahko oprimete v nujnih primerih, in vam ni treba takoj najeti bančnega posojila, da bi poravnali svoje finančne obveznosti.
 
Načrtovanje denarnega toka

Če vedno spremljate denarni tok, močno zmanjšate tveganje likvidnostne krize. Poleg trenutnega denarnega toka je smiselno pripraviti tudi načrt denarnega toka. Na ta način je mogoče pomanjkanje denarja pogosto prepoznati, še preden se pojavi.

Tako imajo odgovorni dovolj časa, da sprejmejo ukrepe, s katerimi se pomanjkanju gotovine popolnoma izognejo ali pa vsaj ublažijo njegove posledice.

Poleg tega lahko s podrobnim načrtovanjem denarnega toka bolje načrtujete naložbe, saj lahko vidite, kdaj boste imeli na voljo dovolj denarja ali kdaj je najcenejše najeti posojilo. Odgovorni sprejemajo boljše odločitve na podlagi načrtovanja denarnega toka in se aktivno borijo proti likvidnostni krizi.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.

Ostale novice