Ali iščete vire financiranja za investicije? Ali želite ugodne kredite? Ali potrebujete garancije in zavarovanja za svoje kredite? Ali imate mogoče ekološke investicije in iščete dodatna finančna sredstva?
»Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja«,
Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. kot piše v nadaljevanju, nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila, kredite, denar) za podjetja, ki imajo dobro poslovanje in zavarovanje, vendar ne dobijo na banki kredita oziroma posojila.
V kolikor imate likvidnostne težave pri poslovanju predlagam, da se slišimo in skušamo skupaj najti optimalno rešitev za vaše podjetje.
• Ali prejemate zavrnitve na banki in ne dobite kredita oz. posojila?
• Potrebujete finančna sredstva za obratni kapital za rast in razvoj podjetja?
• Ste dobili blokado računa in ne morete normalno poslovati naprej oziroma nakupiti materiala?
• Imate dobro poslovanje, zavarovanje, redne prilive itd., ampak vam primanjkuje likvidnih sredstev?
• Bi povečali poslovanje, ampak potrebujete nova finančna sredstva?
Podjetniški Naložbeni Center (PNC Naložbe d.o.o., k.d. ) nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila oz. kredite) za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo dobro poslovanje ter zavarovanje, vendar kljub temu ne dobijo na banki kredita. Financira se rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oz. postavkami, ki na trgu že nekaj let poslujejo in ustvarjajo promet.
Podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami, kar pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu. V nobenem primeru pa podjetje ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.
PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire, predvsem za:
• financiranje obratnega kapitala,
• nabavo materiala,
• izboljšanje likvidnosti podjetja,
• financiranje investicij v osnovna sredstva,
• financiranje nakupa drugih premičnin oz. strojev/naprav,
• poplačilo dolgov ali blokad,
• poplačilo DDV-ja,
• poplačilo dobaviteljev,
• širitev na trgu,
• itd.
Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. deluje v skladu s petimi preprostimi investicijskimi postavkami, katere so se v preteklih letih izkazale za dobre, predvsem iz vidika, da podjetju pomagamo priti od »točke A«, ko ni kreditno sposobno, do »točke B«, da postane ponovno kreditno sposobno in se ga pri tem ne izčrpava po nepotrebnem, temveč da podjetje ustvarja presežek v poslovanju. Finančni viri podjetja se lahko prav tako koristijo za sprotno tekoče in nemoteno poslovanje podjetja.
Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu z naslednjimi petimi postavkami:
1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta (cena posojila je oblikovana na 1 leto, tudi če se posojilo vrne prej).
2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR.
3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
4. Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
5. Donosnost: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.
Za več informacij me lahko kontaktirate na spodaj zapisane kontaktne podatke.
——————————————————————————————–
Kontaktni podatki
Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.
»Moč upravljanja prihodnosti«
Podjetniški naložbeni center – Sekundarni finančni viri za pravne osebe
in samostojne podjetnike
Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.
PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–
KREDITI, POSOJILA, DENAR, FINANČNI VIRI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE. PODJETNIŠKI NALOŽBENI CENTER PNC NALOŽBE D.O.O., K.D. NUDI SEKUNDARNE PODJETNIŠKE FINANČNE VIRE, POSOJILA IN KREDITE TER DENAR ZA PODJETJA
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka: 30200-2/2009/5
Ljubljana, 22. oktober 2009
POSLOVNI NAČRT
PROGRAMA INSTRUMENTOV FINANČNEGA INŽENIRINGA ZA MSP V REPUBLIKI SLOVENIJI – PIFI
ZA OBDOBJE 2009–2013
Oktober 2009
3.1 Določitev upravičenca za izvajanje programa PIFI 11
3.2 Reference in operativna sposobnost upravičenca. 11
3.2.1 Osnovne informacije o upravičencu. 11
3.2.2 Vizija in poslanstvo upravičenca. 13
4.1. Kvalitativni cilji programa PIFI – ciljni trg. 15
4.2. Kvantitativni cilji programa PIFI 15
10.1. Oblika državne pomoči instrumentov PIFI 25
10.2. Namen državne pomoči instrumentov PIFI 26
Republika Slovenija je ustanovila Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za razvojne investicije, ki deluje v skladu z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07 – ZPOP -1) in Zakonom o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, ZJS-1). ZPOP-1 na državni ravni določa SPS, kot institucijo, ki izvaja naloge in programe za oblikovanje in razvoj finančnega okolja.
Ena izmed nalog SPS je na podlagi strateškega dokumenta Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013 (v nadaljevanju Program ukrepov) tudi spodbujanje hitro rastočih in inovativnih malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) z lastniškimi in dolžniškimi viri financiranja. Pomanjkanje lastniških in ugodnih dolžniških virov za hitro rastoča podjetja je pokazala tudi GAP analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS, ki je bila izvedena v letu 2008 s strani Evropskega investicijskega sklada. Zato želi Vlada RS s tem poslovnim načrtom, posredno preko SPS, povečati razpoložljivost sredstev za inovativna MSP s tržno naravnanim projekti. Osrednji namen predloženega Poslovnega načrta programa instrumentov finančnega inženiringa za MSP v RS za obdobje 2009 – 2013 (v nadaljevanju PIFI) je razvoj obstoječega trga tveganega kapitala v Sloveniji in omogočiti MSP lažji dostop do finančnih virov.
Pričujoči načrt izvajanja PIFI se bo izvajal po principu holdinškega sklada, kjer bo vlogo holdinškega sklada prevzel SPS. V skladu s 44. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 se namreč lahko holdinški sklad izvede v obliki oddaje javnega naročila ali v obliki donacije EIB/EIS ali donacije finančni instituciji brez razpisa, če je to v skladu z nacionalno zakonodajo.
SPS kot holdinški sklad bo izvajal instrumente lastniškega financiranja, ki predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala, ki kapitalsko vstopajo v MSP s potencialom rasti, ter instrumente dolžniškega financiranja (garancije, pogarancije, krediti), ki se bodo začeli izvajati v primeru, da preko javnega razpisa za izbor DTK predvidena sredstva ne bodo porabljena, ali pa v primeru ko bodo za te instrumente zagotovljena dodatna sredstva .
SPS je kot nacionalna finančna institucija opredeljen v ZPOP-1 in lahko skladno s 16. členom ZPOP-pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom vlaga kapitalske naložbe v imenu RS ali v svojem imenu. Prav tako ta člen določa, da lahko tovrstne spodbude izvaja preko družb tveganega kapitala ali drugih finančnih institucij.
SPS bo kot holdinški sklad predvidena sredstva PIFI v višini 35,05 mio EUR prejel v upravljanje s strani izvajanja evropske kohezijske politike (sredstva ESRR in proračun RS) ter izvedel transparentni javni razpis za zasebne družbe tveganega kapitala, v katere lastniško vstopi in po pooblastilu Vlade RS vpiše RS v sodni register. V skladu z 9. členom ZJS-1 namreč lahko javni sklad sprejme v upravljanje tudi drugo premoženje, ki se ne šteje za kapital javnega sklada. Za upravljanje tega premoženja ne veljajo določbe ZJS-1, ki govorijo o naložbah javnih skladov. Izbrane zasebne družbe tveganega kapitala bodo pridobljena sredstva države skupaj z zasebnimi sredstvi (minimalno 30%) vlagale kot tvegani in mezzanin kapital v MSP v RS. PIFI predvideva tudi druge instrumente finančnega inženiringa.
PIFI se bo izvajal v skladu s Smernicami 2006/C 194/02 in Uredbo o splošnih skupinskih izjemah št. 800/2008 ter Uredbo (ES) št. 1998/2006 o pomoči de minimis. Glede na to, da se bo PIFI financiral tudi iz sredstev Evropskih kohezijskih skladov, so upoštevane vse obvezujoče pravne podlage (Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006, Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006).
Holdinški sklad – pomeni nosilni sklad za naložbe v več skladov tveganega kapitala in/ali v več garancijskih oziroma jamstvenih skladov in/ali v več posojilnih skladov. Holdinški skladi so lahko organizirani kot samostojne pravne osebe ali pa so oblikovani kot posebni računi (svežnji finančnih sredstev) znotraj določene finančne institucije. V okviru programa PIFI ima vlogo holdinškega sklada SPS.
Instrumenti finančnega inženiringa – pomenijo po 44. členu Uredbe 1083/2006/ES finančne instrumente, ki jih izvajajo finančni posredniki, kot so jamstveni (garancijski) skladi, posojilni skladi, skladi tveganega kapitala in skladi za sklade za razvoj mestnih območij. Strukturni skladi s svojimi sredstvi podpirajo projekte, ki pospešujejo razvoj MSP preko teh finančnih posrednikov. V skladu s 43. členom Uredbe 1828/2006/ES se instrumenti finančnega inženiringa, vključno s holdinškimi skladi, ustanovijo kot neodvisni pravni subjekti ali kot poseben sveženj financiranja znotraj finančne ustanove. Kadar je instrument finančnega inženiringa vzpostavljen v finančni ustanovi, je vzpostavljen kot poseben sveženj financiranja, za katerega se uporabljajo izvedbena pravila v finančni ustanovi, ki zlasti določajo, da se vodijo posebne evidence, ki razlikujejo med novimi sredstvi, vloženimi v instrument finančnega inženiringa. Vključno s sredstvi, ki jih prispeva operativni program, in sredstvi, ki so od začetka na voljo v ustanovi.
Upravičenec – je v skladu z Uredbo 1083/2006/ES izvajalec, organ ali podjetje, bodisi javno ali zasebno, ki je odgovoren bodisi za spodbujanje ali za spodbujanje in izvajanje operacij. Upravičenec je sam instrument finančnega inženiringa. Prav instrument finančnega inženiringa je tisti, ki izvaja operacijo preko spodbud podjetjem v obliki lastniških naložb, posojil ali garancij. Kadar se za izvajanje operacij uporabljajo holdinški skladi so upravičenci holdinški skladi, ker so ti odgovorni za spodbujanje operacij. V okviru programa PIFI je upravičenec SPS.
Upravičen izdatek – v skladu z 78. členom Uredbe 1083/2006/ES so upravičeni izdatki vsa vplačila pri vzpostavljanju holdinških skladov in prispevanjem vanje. Pri delni ali končni zaključitvi operativnega programa pa predstavljajo upravičeni izdatki skupno vsa vplačila finančnim posrednikom za naložbe v MSP in oblikovanje rezervacij v primeru garancijskih skladov ter sredstva za neposredne kredite, ter upravičeni stroški upravljanja
Stroški upravljanja, upravičeni za strukturne sklade – so upravičeni zneski stroškov upravljanja, ki so izračunani v letnem procentu glede na prispevke iz operativnega programa finančnemu posredniku ali holdinškemu skladu in ne smejo preseči zgornje meje, ki je določena v 43. členu Uredbe 1828/2006/ES.
Prispevki iz operativnih programov – so prispevki skladom tveganega kapitala, posojilnim ali garancijskim skladom za podjetja predvsem MSP. Pomenijo operacijo ali projekte v smislu člena 2 (3) Uredbe 1083/2006/ES.
Operacija – je projekt ali skupina projektov, ki jih izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa na podlagi meril, ki jih določi nadzorni odbor in ki ga izvaja eden ali več upravičencev.
Končni prejemnik – mala in srednje velika podjetja, upravičena do financiranja v skladu s PIFI.
Finančni posredniki – družbe tveganega kapitala, banke, regionalne garancijske sheme, itd.
ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj
RS – Republika Slovenija
MSP – mala in srednje velika podjetja so podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR, kar je skladno s Prilogo I. Uredbe 800/2008/ES.
Podjetje v težavah – Podjetje je v težavah (v primeru kapitalske družbe), kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala.
DTK – družba tveganega kapitala je gospodarska družba po predpisih, ki jih urejajo gospodarske družbe, in je ustanovljena v pravni obliki dvojne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, komanditne družbe ali komanditne delniške družbe (5. člen ZDTK). Pridobiti mora status družbe tveganega kapitala, ki ga podeli Ministrstvo za gospodarstvo.
OP RR – Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, ki ga je Evropska komisija z odločbo potrdila dne 27.8.2007 (št. CCI 2007S1161PO001).
Prednostna usmeritev 1.2 OP RR – Prednostna usmeritev Spodbujanje podjetništva v okviru OP RR, ki govori o tem, da se bodo izvajale različne oblike financiranja za podporo MSP.
Program ukrepov – Dopolnjen Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013.
PIFI – Poslovni načrt programa instrumentov finančnega inženiringa za MSP v Republiki Sloveniji za obdobje 2009 – 2013. . Cilj programa je izvajanje financiranja MSP, ki se uresničuje iz proračuna za financiranje.
Tvegani kapital – so lastniške naložbe v podjetja, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali ustanovitve gospodarske družbe. (4. člen ZDTK)
Mezzanin kapital – je oblika dolžniškega kapitala, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani posojilojemalca konvertira v lastniški kapital (2. člen ZDTK).
Analiza tržne vrzeli – Analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS, ki je bila s strani Evropskega investicijskega sklada izvedena v letu 2008.
Podračun – ločeni račun, ki se odpre (po enega za vsak finančni instrument) v okviru SPS, in se uporablja za namene financiranja PIFI.
Operativni proračun PIFI – je celotna vsota vplačil v holdinški sklad.
Pogodba o financiranju – pogodba sklenjena med Ministrstvom za gospodarstvo in Slovenskim podjetniškim skladom
Pogodba o naložbah – pogodba sklenjena med DTK in Slovenskim podjetniškim skladom.
Predlagan poslovni načrt programa za izvajanje instrumentov finančnega inženiringa za obdobje 2009 – 2015 (v nadaljevanju: PIFI) izhaja iz naslednjih izhodišč:
V programu »Competitiveness and Innovation framework Programme – CIP 2007-2013«, ki ga je Evropska komisija sprejela 24.10.2006, sklep št. 1639/2006, je veliko ukrepov usmerjenih prav v izboljšanje stanja na področju finančne pomoči za MSP z rizičnimi lastniškimi finančnimi instrumenti, med katerimi imajo naložbe tveganega kapitala poseben pomen. CIP program v okviru programa GIF[2] zagotavlja pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP z zmanjšanjem tržne vrzeli z lastniškim in rizičnim kapitalom. Glavni namen tega programa je izboljšanje trga tveganega kapitala. Poleg tega zagotavlja v okviru programa SMEG[3] garancije in pogarancije finančnim posrednikom. S tem omogoča lažji dostop do dolžniških virov financiranja za MSP. Finančno bo CIP program v obdobju 2007-2013 podprt z vrednostjo cca 3.600 mio EUR, od tega bo finančnim instrumentom namenjenih 1.130 mio €.
Omenjen akt v 6. principu delovanja (izboljšanje dostopa do virov financiranja) govori o tem, da je potrebno spodbuditi trge tveganega kapitala in olajšati dostop do mikro kreditov in mezzanin financiranja.
GAP analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja MSP v RS, ki je bila s strani Evropskega investicijskega sklada izvedena v letu 2008, je pokazala naslednje izsledke:
Vrzel financiranja je prisotna v EU in je precej poudarjena v Sloveniji:
Strategija razvoja Republike Slovenije je bila sprejeta na 30. redni seji Vlade RS dne 23.06.2005. V njej je zapisano, da je nujno spodbujati naložbe in strateške projekte, ki so razvojno naravnani in s povezovalnimi mrežami pozitivno učinkujejo na regionalni ali mednarodni ravni in razviti nove modele financiranja razvoja MSP.
Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Republiki Sloveniji je strateški dokument, sprejet na 47. redni seji Vlade RS dne 03.11.2005. Pri ukrepih za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je natančno definirana aktivnost ustanovitve mešanega sklada tveganega kapitala za financiranje začetnih faz tehnološko zahtevnih podjetij in rastočih podjetij. Predvidena je tudi ustrezna davčna ureditev statusa skladov tveganega kapitala po dobrih evropskih zgledih. Poleg tega so izpostavljeni tudi ukrepi za zagotavljanje zagonskega in semenskega kapitala za podjetja-inkubirance ter zagotavljanje ugodnih kreditov, garancij in leasingov za podjetja preko Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju SPS).
Dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013 (v nadaljevanju: Program ukrepov). Vlada RS je Program ukrepov v osnovni verziji sprejela že na 81. seji s sklepom št. 31001-1/2006/9 dne 06.07.2006. Program ukrepov po svoji vsebini izhaja iz predhodno navedenih strateških dokumentov, ki posegajo na področje ekonomske politike. Program ukrepov tako predstavlja akcijski dokument za izvedbo ukrepov na področju dolžniškega in lastniškega financiranja, ki jih zahtevajo nadrejeni dokumenti in se pri tem opira tudi na mednarodne primerjave in raziskave. V okviru četrtega stebra Programa ukrepov, je SPS opredeljen kot izvajalec tovrstnih ukrepov na nacionalni ravni, pri čemer se bo povezoval z evropskimi finančnimi institucijami, slovenskimi bankami in ter ostalimi potencialnimi investitorji.
Na področju dolžniškega financiranja bo SPS še naprej investicijska vlaganja MSP spodbujal z dolžniškimi viri in sicer z raznimi ugodnimi krediti, garancijami za delno zavarovanje bančnih kreditov, s pogarancijami za prevzete rizike na regionalni oziroma lokalni ravni ter s subvencijo nižjih obrestnih mer pri kreditih MSP.
Na področju lastniškega financiranja pa bo RS spodbujala razvoj trga tveganega kapitala v obliki udeležbe v dobičkonosnih skladih za naložbe zasebnega kapitala, ki se upravljajo na komercialni podlagi. Izbor skladov bo potekal na podlagi transparentnega in odprtega postopka, ki bo v celoti skladen s Smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (2006/C 194/02) (UL C 194/2 z dne 18.8.2006) (v nadaljevanju Smernice 2006/C 194/02) in v skladu z 29. členom Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), UL L 214/3 z dne 9.8.2008 (v nadaljevanju Uredba 800/2008/ES).
Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 in skupaj z njim Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013 (v nadaljevanju OP RR), ki ga je Evropska Komisija z odločbo potrdila dne 27.08.2007 (št. CCI 2007S1161PO001). Skupaj z Nacionalnim strateškim referenčnim okvirjem predstavljajo sprejeti operativni programi v obdobju 2007-2013 programsko podlago za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v RS. V okviru OP RR je v Analizi stanja o spodbujanju podjetništva poudarjen pomen skladov rizičnega kapitala, saj takšne naložbe ustvarjajo in širijo nove poslovne dejavnosti, ki omogočajo dodatna razvojno-raziskovalna vlaganja, pospešujejo konkurenčnost in gospodarsko rast. Zaradi pomanjkanja virov financiranja in vse večjih potreb podjetniškega okolja OP RR opredeljuje strategijo razvoja. V okviru prednostne usmeritve 1.2 je bil sprejet tudi ukrep za zagotavljanje pomoči za hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja z lastniškimi viri financiranja (skladi tveganega kapitala).
Kot izhaja iz OP RR, imajo MSP večje težave tudi z dostopom do virov financiranja, zato je v samem OP RR v okviru prednostne usmeritve »Spodbujanje podjetništva« predvideno, da se bodo izvajale različne oblike financiranja za potrebe MSP, med njimi tudi pomoč z dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja.
Predlagani PIFI je skladen s prednostno usmeritvijo iz OP RR, ki določa, da se bodo v okviru prednostne usmeritve 1.2 Spodbujanje podjetništva izvajale različne oblike financiranja za podporo MSP. Na ta način PIFI uresničuje zastavljene cilje kohezijske politike v Sloveniji na področju instrumentov finančnega inženiringa.
Na podlagi predstavljenih izhodišč se je RS odločila, da bo vrzeli na področju financiranja MSP reševala s Programom instrumentov finančnega inženiringa – PIFI, ki vključuje instrumente lastniškega in dolžniškega financiranja ter se bo izvajal po modelu nosilnega oz. holdinškega sklada. Vlogo holdinškega sklada bo izvajal Slovenski podjetniški sklad – SPS in je predstavljen v 3. poglavju.
Z modelom nosilnega oz. holdinškega sklada namreč sledimo sklepom Vlade RS, ki spodbujajo financiranje podjetij v obliki revolving skladov. Oblikovanje likvidnostnih skladov pri finančnih posrednikih, ki delujejo po revolving principu, zagotavljajo dolgoročnejšo podporo MPS kot subvencije. Interes za neposredne finančne spodbude (subvencije) za MSP je v Sloveniji sicer velik, vendar pri posrednih spodbudah izrednega pomena multiplikacijski učinek sredstev. Zaradi kombinacije virov je možno zagotoviti večji obseg ugodnih finančnih virov za podporo razvojnih projektov MSP kot tudi večji delež finančne podpore posameznemu projektu hkrati pa se zmanjšuje tudi tveganje za državo. Na osnovi izkušenj v preteklem obdobju jasno izhaja, da se izjemno veča interes za dolžniško financiranje (garancije), kar je spodbujeno tudi z zmanjševanjem sredstev za subvencij kot vir financiranja investicijskih naložb podjetij.
Finančni inženiring ima prednosti tako za končne prejemnike (podjetja) kot tudi javne financerje, saj omogoča kombiniranje različnih domačih in mednarodnih, javnih in privatnih finančnih virov. Finančni inženiring tudi omogoča večjo finančno podporo prenosu bolj tveganih inovativnih poslovnih rešitev v podjetniško prakso zaradi delitve tveganj med različne finančne partnerje (podjetje, banka, finančni posrednik, skladi tveganega kapitala) kot v primeru klasičnih finančnih virov (klasični bančni kredit, subvencija).
PIFI vključuje:
Instrumenti lastniškega financiranja predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala (v nadaljevanju: DTK), ki delujejo v Sloveniji skladno z Zakonom o družbah tveganega kapitala (Uradni list RS, št. 92/2007 in 57/2009; v nadaljevanju: ZDTK), in kapitalsko vstopajo v MSP-je s potencialom hitre rast v Sloveniji. Holdinški sklad bo tako v okviru PIFI-ja v imenu RS kapitalsko vlagal v DTK-je, registrirane v RS in izbrane preko javnega razpisa. DTK-ji bodo finančni prispevek RS lahko koristile za kapitalske naložbe v obliki tveganega kapitala v MSP s potencialom hitre rasti. Ta podjetja bodo v nadaljnji fazi lahko podprla tudi z mezzanin kapitalom.
DTK-ji morajo delovati skladno s Smernicami skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja 2006/C 194/02 (v nadaljevanju Smernice 2006/C 194/02) in ZDTK. MSP-je, v katere bodo vstopale DTK, bodo lahko v naslednji fazi podprle tudi z mezzanin kapitalom.
Instrumenti lastniškega financiranja preko holdinškega sklada se bodo izvajali skladno z določili 29. člena Uredbe 800/2008/ES. Za širše izvajanje dejavnosti DTK pa je bila na ravni RS priglašena shema državnih pomoči št. N 253/2007 »Ukrep tveganega kapitala«, ki jo je Evropska komisija potrdila dne 13.6.2008.
Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo začeli izvajati v primeru, da preko javnega razpisa za izbor DTK-jev predvidena sredstva PIFI do 31.12.2011 ne bodo porabljena v okviru instrumentov lastniškega financiranja. V tem primeru ima SPS vlogo finančnega posrednika.
Z instrumenti dolžniškega financiranja preko holdinškega sklada želi RS olajšati dostop do finančnih virov za MSP, še posebej za tista, ki ne razpolagajo z zadostnimi jamstvi za zavarovanje bančnih kreditov, za tista, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski cikel ali pa zagotoviti dodaten dolžniški vir v obliki neposrednih kreditov za tista podjetja, ki zaradi svoje specifike sploh ne morejo kandidirati za pridobitev bančnega kredita.
Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo v okviru PIFI-ja izvajali v obliki:
Garancije bo izdajal SPS za zavarovanje bančnih kreditov za MSP-je, ki jih bodo odobrile sodelujoče banke. SPS bo z javnim pozivom povabil vse banke, delujoče v RS, k sodelovanju pri PIFI. Banke, ki se bodo odzvale, bodo za izdane kredite MSP-jem skladno s pravili državnih pomoči, prejele garancijo SPS v višini od 60% do 80% glavnice kredita.
SPS bo finančno podprl tudi regionalne garancijske sheme, ki imajo priglašene sheme državnih pomoči in ponujajo MSP-jem v regiji garancije za zavarovanje bančnih kreditov. Podporo regionalnim garancijskim shemam v okviru PIFI-ja se bo izvajala v obliki pogarancij SPS, ki bodo krile 50% izdanih garancij RGS-ov.
Preko instrumenta neposrednih kreditov bo SPS podpiral MSP v zgodnejših fazah razvoja, saj v tej razvojnih fazah na obstoječem dolžniškem finančnem trgu še težje pridobivajo sveža finančna sredstva. Neposredni ugodni krediti z možnostjo večletnega moratorija bodo tako namenjeni posebnim ciljnim skupinam (start-up podjetja, ekologija, farmacija…), ki pa lahko v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani kreditojemalca, konvertirajo tudi v lastniški kapital (mezzanin kapital).
Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo izvajali skladno s Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 – de minimis (št. priglasitve M002-5715334-2007/I), ki predstavlja priglašeno shemo državnih pomoči za te instrumente.
Slika 1: Struktura programa PIFI
Izvajalec PIFI je SPS, ki v modelu holdinškega sklada po pravilih evropske kohezijske politike predstavlja upravičenca. V okviru izvajanja PIFI bo holdinški sklad skladno s 43 (3) členom Uredbe 1828/2006/ES vzpostavljen kot poseben sveženj financiranja znotraj obstoječe finančne institucije – SPS. Za ta sveženj financiranja se bodo uporabljala posebna izvedbena pravila, ki zagotavljajo ločeno vodenje evidenc in s tem zagotavljajo razlikovanje med novimi sredstvi, vloženimi v instrumente finančnega inženiringa, vključno s sredstvi, ki jih prispeva OP RR, in sredstvi, ki so od začetka na voljo v SPS.
Člen 2 (4) Uredbe Sveta (ES) 1083/2006 definira upravičenca kot izvajalca, organ ali podjetje, javno ali zasebno, ki je odgovoren za zagon ali zagon in izvajanje operacije. Upravičenec je sam instrument finančnega inženiringa.
Nadalje je Evropska komisija potrdila OP RR, ki v okviru prednostne usmeritve 1.2 Spodbujanje podjetništva določa, da bo ukrepe za spodbujanje podjetništva, predvsem finančne instrumente za MSP, izvajal SPS.
SPS je pravna oseba javnega prava, ki je organizirana kot javni sklad v skladu z določili ZJS-1. Ustanovitelj SPS je RS. V 2. členu ZJS-1 je opredeljeno, da se javni skladi ustanovijo za izvajanje politike na določenem področju. V primeru SPS je področje delovanja natančneje opredeljeno z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, v nadaljevanju ZPOP -1), ki v 15. členu SPS opredeljuje kot institucijo, ki na državni ravni izvaja naloge in programe za razvoj finančnega okolja. V skladu s 17. členom ZPOP-1 so med instrumenti, ki jih izvaja SPS:
Prav tako 16. člen ZPOP-1 posebej opredeljuje spodbujanje zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom kot eno izmed področij delovanja SPS. SPS namreč lahko v skladu 16. členom ZPOP-1 pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom vlaga kapitalske naložbe v imenu RS ali v svojem imenu. Prav tako ta člen določa, da lahko tovrstne spodbude izvaja preko družb tveganega kapitala ali drugih finančnih institucij.
SPS je javna finančna institucija RS, ustanovljena z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za različne razvojno – poslovne projekte MSP vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in mikro financiranje v RS. SPS dodeljuje preko javnih razpisov finančna sredstva za MSP in ima izkušnje z dodeljevanjem sredstev evropske kohezijske politike.
SPS sodeluje uspešno tudi z Evropskim investicijskim skladom, ki deluje kot pogarant. SPS sodeluje tudi z Evropskim združenjem garancijskih shem. V Sloveniji pa sodeluje s poslovnimi bankami in SID banko. SPS je tudi član EVCA – Evropsko združenje tveganega kapitala.
Ustanovitev: 1992, ko se je na osnovi Zakona o razvoju malega gospodarstva z dne 23.01.1992 sprejel Statut Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva.
Status: javni finančni sklad – z uveljavitvijo Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000) se je Sklad RS za razvoj malega gospodarstva preoblikoval v javni finančni sklad in se vpisal v sodni register. Z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 40/2004) in sprejemom Ustanovitvenega akta (Uradni list RS, št. 112/2004) se je Sklad RS za razvoj malega gospodarstva preoblikoval v Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, skrajšano ime Slovenski podjetniški sklad, in je pravni naslednik Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva. ZPOP-1 določa vsebino in možnosti izvajanja različnih oblik finančnih instrumentov ter določa postopke pri izvajanju SPS aktivnosti. V letu 2008 je začel veljati ZJS-1, ki prinaša kar nekaj vsebinskih in organizacijskih novosti, SPS pa bo svoje poslovanje in interne akte z novimi določili uskladil v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
Sedež SPS je v Mariboru, Trubarjeva ulica 11.
Registriran je pri Okrožnem sodišču v Mariboru v mesecu decembru 2000. Dejavnosti SPS po Standardni klasifikaciji so:
Statistična razvrstitev: 84.130 – Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje
Matična številka: 5523362
Davčna številka: 58045473
Namensko premoženje (kapital) SPS na dan 31.12.2008: 53.025.648,00 EUR
SPS je posredni proračunski porabnik.
Organa SPS sta:
Število zaposlenih na dan 31.12.2008: 27 (od tega 11 za določen čas – tehnična pomoč EU)
Rezultati 1992 – 2008:
Tabela 1: Rast poslovanja SPS 2004 – 2009
| Leto | 2004 | 2008 | 2009[4] | Indeks
2008/2004 |
Indeks
2009/2004 |
| zneski so v mio EUR | |||||
| višina razpisanih sredstev | 9,5 | 92,00 | 191,96 | 9,68 | 20,21 |
| št. prejetih projektov | 198 | 1.248 | 1.500 | 6,30 | 7,58 |
| št. popolnih in ustreznih projektov | 116 | 1.016 | 1.140 | 8,75 | 9,83 |
| št. odobrenih projektov | 104 | 598 | 685 | 5,75 | 6,59 |
| št. zaposlenih | 12 | 27 | 27 | 2,25 | 2,25 |
| znesek evropskih sredstev v finančnih produktih SPS | 0,542 | 71,04 | 53,68 | 131,07 | 99,04 |
| Število odobrenih projektov 1996-2008 | 3.096 | ||||
V letu 2004 je SPS razpisal 9,5 mio EUR, v letu 2009 pa že 98,70 mio EUR. Prav tako se je število odobrenih projektov iz 104 v letu 2004 v letu 2008 povzpelo že na 598 podprtih projektov, v letu 2010 pa SPS načrtuje, da bo podprl že nekaj manj kot 700 projektov.
Od leta 2004 SPS uspešno izvaja instrument garancij in pogarancij, kjer sodeluje z regionalnimi garancijskimi shemami.
Tabela 2: Pregled števila podprtih projektov in zneskov odobrenih garancij, pogarancij in skupno vseh ugodnih finančnih produktov SPS za obdobje 1996-2009
| Zap. št. | Leto | Število podprtih projektov | Znesek odobrenih ugodnih finančnih produktov (ugodni krediti, garancije, subvencije) v mio EUR |
Število izdanih garancij/pogarancij |
Znesek izdanih garancij/pogarancij v mio EUR |
| 1 | 1996 | 197 | 13,32 | / | / |
| 2 | 1997 | 125 | 8,99 | / | / |
| 3 | 1998 | 166 | 11,56 | / | / |
| 4 | 1999 | 131 | 10,86 | / | / |
| 5 | 2000 | 143 | 10,40 | / | / |
| 6 | 2001 | 211 | 18,22 | / | / |
| 7 | 2002 | 150 | 12,95 | / | / |
| 8 | 2003 | 131 | 12,18 | / | / |
| 9 | 2004 | 104 | 9,58 | 18 | 0,93 |
| 10 | 2005 | 246 | 29,29 | 57 | 5,42 |
| 11 | 2006 | 296 | 34,19 | 48 | 8,29 |
| 12 | 2007 | 607 | 65,04 | 42 | 6,33 |
| 13 | 2008 | 589 | 82,45 | 121 | 14,71 |
| 14 | 2009[5] | 663 | 97,44 | 341 | 52,10 |
| SKUPAJ: | 3.759 | 416,47 | 627 | 87,78 |
Vizija SPS je postati učinkovita nacionalna finančna institucija z vzpostavljenim finančnim inženiringom za spodbujanje podjetništva, ki v največji meri temelji na finančnih instrumentih s povratnimi sredstvi (krediti, garancije za zavarovanje kreditov, subvencije obrestne mere, pogarancije, tvegan kapital) in omogoča kombiniranje finančnih virov različnih finančnih institucij (finančni vzvod). SPS želi z instrumenti finančnega inženiringa MSP ponujati ustrezne finančne rešitve za razvojno – poslovne projekte v podjetniškem sektorju v Sloveniji preko treh finančnih linij ter znotraj njih ponujati ustrezne finančne instrumente:
Slika 2: Finančne linije v okviru Poslovne politike SPS v obdobju 2009 – 2013
Cilj finančnega inženiringa je oblikovanje enotnega revolving sklada za izvajanje različnih (obstoječih in novih) instrumentov za finančno podporo inovativnim start up-om in obstoječim podjetjem s potencialom rasti.
V okviru omenjenih linij SPS tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke, SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem.
Slika 3: Produkti SPS v obdobju 2009 – 2013 glede na fazo razvoja podjetja
Za uspešno uresničevanje vizije bo SPS kombiniral javne in privatne vire ter domače in mednarodne finančne vire, pri tem pa bo poslovno sodeloval z ostalimi domačimi in tujimi finančnimi institucijami.
Osnovni kvalitativni cilj programa PIFI je spodbujanje razvoja MSP z lastniškimi in dolžniškimi finančnimi instrumenti. Na področju spodbujanja lastniških oblik financiranja je v ospredju podpora MSP s potencialom hitre rasti, ki bi jim na tak način omogočili dostop do svežih finančnih sredstev ter posledično lažji in boljši prodor na tuje trge. Z organizacijsko izvedbo PIFI preko holdinškega sklada pa želi RS tudi pospešiti razvoj trga tveganega kapitala, nastajanje novih DTK in povečanje obsega ponudbe tveganega kapitala na slovenskem trgu. V dobičkonosnih skladih za naložbe zasebnega kapitala (DTK), ki se upravljajo na komercialni podlagi, bo PIFI zagotovil najmanj dvakratni multiplikator zasebnih virov tveganega kapitala v Sloveniji.
Na področju instrumentov dolžniškega financiranja PIFI bodo MSP-jem olajšali dostop do svežih finančnih virov oz. bomo z njimi podpirali posebne ciljne skupine, ki se na prostem trgu dolžniških finančnih instrumentov srečujejo še z večjimi težavami pri pridobivanju svežih finančnih virov.
Kvantitativni cilji na ravni spodbujanja hitro rastočih MSP z instrumenti lastniškega in dolžniškega financiranja, ki so skladni s cilji OP RR. Glavno merilo za izbor MSP, ki bodo podprta z instrumenti lastniškega in dolžniškega financiranja je vpliv projekta na rast konkurenčnosti podjetij (povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, rast prihodkov, dobička, rast števila zaposlenih).
Kvantitativni cilji so predstavljeni v naslednji tabeli:
Tabela 3: Kvantitativni cilji na ravni spodbujanja hitro rastočih MSP z instrumentom lastniškega in dolžniškega financiranja
| Oblika fin. podpore | Cilji | Kazalniki | Vrsta kazalca | Cilji/merila | ||
| Obdobje | Vrednost | |||||
| Instrumenti lastniškega financiranja | Povečanje števila delovnih mest v podprtih podjetjih | Število novo ustvarjenih delovnih mest v podjetjih | Rezultat | 2009 – 2015 | 9 / podjetje ob izstopu iz naložbe | |
| Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega | Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega | Vpliv | 2009 – 2015 | 8 – 10% | ||
| Ustanovitev in rast novih visokotehnološko usmerjenih podjetij s sedežem v RS | Število podprtih podjetij | Vpliv | 2009 – 2015 | 1 podjetje / 1 mio EUR sredstev lastniškega vložka | ||
| Instrumenti dolžniškega financiranja | garancije | Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za MSP | Število podprtih projektov MSP | Učinek | 2009 – 2015 | 6 MSP / 1 mio EUR garancij |
| Spodbujena zasebna vlaganja | Spodbujena zasebna vlaganja v podprtih projektih (v mio EUR) | Rezultat | 2009 – 2015 | 1,9 mio EUR ugodnih kreditov / 1 mio EUR garancij | ||
| Povečanje števila delovnih mest | Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest | Rezultat | 2009 – 2015 | 1,5 novih zaposlitev / 1 mio EUR garancij | ||
| Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega | Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih, prejemnikih sredstev (najmanj 24 mesecev po zaključku projekta na dan 31.12. glede na 31.12. pred začetkom izvajanja projekta) | Vpliv | 2009 – 2015 | 3% | ||
| pogarancije | Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za MSP | Število podprtih projektov MSP | Učinek | 2009 – 2015 | 12 MSP / 1 mio EUR pogarancij | |
| Povečanje števila delovnih mest | Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest | Rezultat | 2009 – 2015 | 2 nove zaposlitve / 1 mio EUR pogarancij | ||
| Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega | Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih, prejemnikih sredstev (najmanj 24 mesecev po zaključku projekta na dan 31.12. glede na 31.12. pred začetkom izvajanja projekta) | Vpliv | 2009 – 2015 | 3% | ||
| Neposredni krediti/mezzanin kapital | Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za MSP | Število podprtih projektov MSP | Učinek | 2009 – 2015 | 6 MSP / 1 mio EUR kreditov | |
| Povečanje števila delovnih mest | Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest | Rezultat | 2009 – 2015 | 1,5 novih zaposlitev / 1 mio EUR kreditov | ||
| Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega | Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih, prejemnikih sredstev (najmanj 24 mesecev po zaključku projekta na dan 31.12. glede na 31.12. pred začetkom izvajanja projekta) | Vpliv | 2009 – 2015 | 3% | ||
Pri izvajanju instrumentov lastniškega in dolžniškega financiranja se bodo kot pogoj smiselno upoštevali obvezni horizontalni omilitveni ukrepi. Glede horizontalnih tem ima instrument pozitivne vpliv na trajnostni razvoj s poudarkom na okoljski dimenziji in nevtralen vpliv na enake možnosti.
Sredstva za PIFI se bodo za obdobje od potrditve Programa do zaključka programskega obdobja (leta 2015), zagotavljala iz sredstev kohezijske politike, ESRR, in proračuna RS. Predvidevamo tudi možnost dodatnih vplačil v operativni proračun PIFI glede na razpoložljiva sredstva v prihodnjih letih.
Instrument se bo izvajal v okviru OP RR, razvojne prioritete: 1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost, prednostne usmeritve 1.2 Spodbujanje podjetništva. Tako proračun RS v letu 2009 predvideva vplačilo na SPS v višini v višini 35.050.000 EUR sredstev, ki ob vplačilu v holdinški sklad v letu 2009 predstavlja tudi operativni proračun PIFI.
Tako bo RS skladno s 44. členom Uredbe Sveta 1083/2006/ES zagotovila sredstva za izvedbo PIFI v proračunu RS 2009 kot prispevek kohezijske politike in jih v enkratnem znesku vplačala na poseben podračun, odprt pri SPS-u, kot sredstva v upravljanju (skladno z 9. členom ZJS-1).
V skladu z 78. členom Uredbe 1083/2006/ES predstavljajo upravičene izdatke, plačane pri vzpostavljanju skladov ali holdinških skladov (nosilnih skladov) ali s prispevanjem vanje: vsa vplačila v holdinški sklad, naložbe v DTK, garancijske oz. kreditne sklade ter upravičeni stroški upravljavske provizije. Nadaljnje nalaganje sredstev v MSP se izvaja preko sodelujočih finančnih posrednikov.
Vplačana sredstva bo SPS vodil na ločenem podračunu PIFI in jih bo skladno s pogodbo o financiranju, podpisano med RS (Ministrstvo za gospodarstvo je v vlogi posredniškega telesa) in SPS-om, lahko uporabil za:
Za izvedbo vseh nalog in postopkov za izvajanje PIFI je SPS v skladu s 43. členom Uredbe 1828/2006/ES upravičen do provizije v višini največ do 2% kapitala na letni povprečni ravni, ki ga OP RR prispeva v oblikovani holdinški sklad. Predvidevamo, da se bo na ravni SPS kot nosilnega oz. holdinškega sklada zaračunavala provizija v višini 0,5% letno od celotnih predvidenih sredstev, kar letno znaša 175.250,00 EUR. V obdobju od 2010 – 2015 bo provizija SPS znašala skupno 1.051.500,00 EUR. Znesek upravljavske provizije se lahko po posameznem letu poveča glede na letni načrt upravljanja holdinškega sklada, vendar ne sme skupno preseči zgoraj navedene omejitve.
SPS letno pripravi okvir stroškov in aktivnosti in ga pisno predloži MG do 15.10. za vsako naslednje leto. MG in SPS se dogovorita o pričakovanem znesku upravljavske provizije upravičenca za to leto, ki ga odobri ministrstvo. Če se do 31.01. tekočega leta ugotovi, da so stroški v preteklem letu manjši, se uporabijo za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za MSP preko holdinškega sklada.
Upravljavska provizija se bo namenila za:
Tabela 4: Prispevki kohezijske politike za izvedbo PIFI ter njihova načrtovana uporaba
| Finančni viri | Skupaj prispevki za izvedbo PIFI v EUR |
| 9453 – Finančni instrumenti za spodbujanje podjetništva 2007 – 2013 – EU | 29.792.500,67 |
| 9454 – Finančni instrumenti za spodbujanje podjetništva 2007 – 2013 – SLO | 5.257.499,33 |
| Skupaj | 35.050.000,00 |
| 1. za izvajanje instrumentov PIFI (kapitalske naložbe v DTK, oblikovanje garancijskih oz. kreditnih skladov) | 33.998.500,00 |
| 2. za stroške upravljanja | 1.051.500,00 |
Obresti, ki nastanejo s plačili iz OP RR v holdinški sklad, ostajajo na podračunu SPS in se namenijo za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za MSP. SPS mora ravnati s sredstvi kot dober gospodar. Prosta sredstva se nalagajo v skladu ZJS-1. Sredstva, vrnjena v operacije iz naložb v okviru skladov, se ponovno uporabijo v korist projektov MSP z instrumenti finančnega inženiringa preko holdinškega sklada.
Instrumenti PIFI-ja se bodo izvajali pod lastništvom RS. Vlada RS bo s sprejemom PIFI v skladu z zakonskimi podlagami, ki so že navedene v poglavju 3.1. tega poslovnega načrta, pooblastila SPS, da izvaja PIFI. Tako bo SPS sredstva PIFI vodil na ločenih evidencah in s tem zagotavljal razlikovanje med novimi sredstvi, vloženimi v instrumente finančnega inženiringa, vključno s sredstvi, ki jih prispeva OP RR, in ostalimi sredstvi, ki jih poseduje ali upravlja SPS iz ostalih virov.
Prispevke v PIFI bo SPS v skladu z 9. členom ZJS-1 vodil kot dano drugo premoženje v upravljanje za izvajanje omenjenega programa in sicer:
Pri izvajanju PIFI po modelu holdinškega sklada bodo v vlogi finančnih posrednikov nastopale številne institucije, ki so primerne oz. uveljavljene bodisi na področju lastniškega oz. dolžniškega financiranja in bodo izbrane na transparenten način. S takšnim sodelovanjem program PIFI ne bo vplival oz. izkrivljal konkurenco na obstoječih trgih, ki sicer ponujajo finančno podporo MSP-jem.
Slika 4: Shematski prikaz sodelujočih institucij in finančnih posrednikov pri izvajanju PIFI
Partnerji pri izvajanju instrumentov lastniškega financiranja so izbrane DTK. Za izbor zasebnih DTK se objavi mednarodni javni razpis, da se zagotovi preglednost ponudbe, pošteno konkurenco in enake možnost ponudnikov ter omogoči vključitev največjega števila zasebnih DTK, pri čemer se posebej poskrbi, da se doseže največje možno število MSP, kamor bodo DTK-ji nalagali.
Na mednarodni javni razpis se bodo lahko prijavili DTK-ji, ki delujejo kot družbe s statusom družb tveganega kapitala v RS skladno z ZDTK-jem,
V okviru mednarodnega javnega razpisa za DTK oz. pri njihovem izboru se bodo upoštevala pravila slovenske in EU zakonodaje. Znotraj SPS bodo določena tudi pravila glede imenovanja neodvisne komisije za pripravo in izvedbo javnega razpisa, objave javnega razpisa, ocenjevanja vlog, izbora zasebnih DTK, postopka dodelitve sredstev, nadzora, kontrole, obveščanja javnosti ter postopke poročanja, postopkov kapitalskega izstopa iz naložb na vseh nivojih ter vračila sredstev. Člane neodvisne komisije bo na predlog SPS potrdil NS SPS.
Javni razpis vsebuje pogoje, na podlagi katerih morajo zasebne DTK pripraviti predlog naložb, pa tudi način ohranitve in/ali dajanja sredstev na razpolago. Vzorec pogodbe, ki jo pripravi SPS, se objavi kot priloga k javnemu razpisu. Na javni razpis se lahko prijavijo zasebne DTK, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
Za sodelovanje na javnem razpisu mora DTK predložiti vlogo v predpisanih rokih iz javnega razpisa. Vloga mora zajemati najmanj:
Pri ocenjevanju zasebnih DTK bo neodvisna komisija, ki jo na predlog SPS potrdi NS SPS, upoštevala predvsem merilo »vpliv projekta na dvig konkurenčnosti podjetij«, ki je skladen z OP RR. Vpliv projekta na dvig konkurenčnosti podjetja bomo merili preko:
DTK morajo v investicijski politiki določiti:
V primeru pozitivne odločitve se sklene pogodba o naložbah v zasebno DTK in družbena pogodba z zasebno DTK.
S pogodbo o naložbah bo DTK zavezana k smiselnemu izpolnjevanju vseh pogojev in predpisov, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike v RS. Pogodba bo zajemala vsaj naslednje elemente: predmet pogodbe, naloge, pristojnosti in odgovornosti prejemnika, terminski načrt vplačil, upravljavska provizija, pogoji vlaganja kapitala, odločitve o naložbah v MSP, sodelovanje države v organih DTK, nadzor, kontrola in poročanje, vračilo sredstev evropske kohezijske politike in prekinitev pogodbe.
Slika 5: Shematski prikaz lastniškega financiranja zasebnih DTK
Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.06.2011. Pogodbe z DTK morajo biti sklenjene najkasneje do 31.12.2011.
Partnerji pri izvajanju instrumentov dolžniškega financiranja so:
SPS, ki bo deloval kot finančni posrednik, ter sodelujoče banke, ki se odzovejo na javni poziv SPS in pristanejo na pogoje o medsebojnem sodelovanju s SPS-om. SPS bo s poslovnimi bankami, ki izrazijo interes za sodelovanje, na podlagi transparentnega postopka, ki zagotavlja enak položaj, sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri izvajanju instrumenta. V tej pogodbi bo SPS banke zavezal k smiselnemu izpolnjevanju vseh pogojev in predpisov, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike v RS.
V primeru da se bo pokazala potreba po instrumentu garancij, bo SPS skladno z razpoložljivimi sredstvi objavil enega ali več javnih razpisov za ta instrument.
Osnovni pogoji za pridobitev garancij so:
Merila za ocenjevanje odobravanja garancij za zavarovanje bančnih kreditov so:
Posamezne operacije se s pomočjo navedenih kvantitativnih meril točkovno ocenijo. Operacije, ki so bile ocenjene z v razpisu določenem številu točk, preidejo v analizo finančnega položaja podjetja in kvalitativno ocenjevanje. V primeru, da je operacija prejela manj kot v razpisu določeno število točk po kvantitativnih merilih, takoj pridobi negativno mnenje v kvalitativni oceni in ne more pridobiti garancije SPS.
Na podlagi analize finančnega položaja podjetje pridobi podporno bonitetno oceno z oznako A, B, C, D ali E, kjer je A najboljša in E najslabša bonitetna ocena.
Na podlagi kvalitativne analize operacije pridobi pozitivno oziroma negativno mnenje.
Komisija za dodelitev sredstev poda predlog Upravi SPS v odločanje za vse formalno popolne in ustrezne vloge, s pridobljenim pozitivnim kot tudi negativnim mnenjem in bonitetno oceno. V primeru, da pridobi pozitivno mnenje več vlagateljev, kot je na razpolago razpisanih sredstev, imajo prednost tisti vlagatelji, ki so pridobili več točk v kvantitativni oceni. V primeru istega števila točk imajo prednost operacije, ki so pridobile več točk pri dinamiki rasti prihodkov podjetja.
Uprava SPS sprejme končno odločitev – sklep o odobritvi, oziroma sklep o neodobritvi projekta.
sodelujoče regionalne garancijske sheme – RGS, ki se odzovejo na javni poziv SPS in pristanejo na pogoje o medsebojnem sodelovanju s SPS-om. Sodelujoče RGS, ki izrazijo interes za sodelovanje in imajo priglašeno shemo za izvajanje garancij, nato objavijo javni razpis na regionalni ravni, SPS pa jim pri tem nudi do 50% pozavarovanje z njihovo garancijo zavarovanih bančnih kreditov.
Pri izvajanju javnega razpisa RGS prav tako sodelujejo z bankami, ki MSP-jem izdajajo kredite. Osnovni pogoji sodelovanja za MSP na tem javnem razpisu ter merila za ocenjevanje posameznih operacij so podobna kot v primeru prej opisanega instrumenta.
SPS bo deloval kot finančni posrednik za holdinški sklad; drugih posrednikov ni, temveč bo kredite, v primeru da se bo pokazala potreba po tem instrumentu, odobraval SPS direktno MSP-jem preko objavljenega javnega razpisa. Pogoji in merila bodo razdelani in določeni v letnem načrtu upravljanja holdinškega sklada, ko se bo pokazala potreba, da bi se instrument izvajal.
Do prekinitev naložb v MSP pride v primeru, da podprto podjetje:
V primeru nepravilnosti oziroma kršitve pogodbe s SPS v primeru instrumentov lastniškega financiranja, je DTK dolžna v celoti vrniti sredstva evropske kohezijske politike, ki niso bila naložena v skladu s pogodbo, vključno z zamudnimi obrestmi od dneva plačila do dneva vračila na podračun PIFI. V primeru instrumentov dolžniškega financiranja se takšna obveznost nanaša na MSP.
Na nivoju holdinškega sklada pride do vračila sredstev evropske kohezijske politike ob izstopu iz naložb v DTK oz. vračilu kreditov s strani MSP-jev. Sredstva se vrnejo na podračun PIFI in se ponovno uporabijo v korist projektov MSP v okviru holdinškega sklada.
Holdinški sklad bo spremljal porabo sredstev v okviru PIFI in v primeru neporabljenih sredstev v okviru Programa do leta 2015 le-ta preusmeril na druge instrumente finančnega inženiringa. V primeru neporabljenih sredstev v okviru holdinškega sklada do 31.8.2015 se sredstva vrnejo v proračun RS.
Holdinški sklad je dolžan v celoti vrniti sredstva evropske kohezijske politike, ki niso bila naložena v skladu s pogodbo. Kot hujša kršitev pogodbenih obveznosti, v katerih lahko ministrstvo odpove pogodbo, se smatra, če SPS ne deluje v skladu s potrjenim PIFI in drugimi predpisi, ki so pravna podlaga pogodbe o financiranju. Odpoved pogodbe je možna po postopku predhodnega pisnega opomina in z določitvijo minimalnega 60-dnevnega roka za odpravo kršitev.
Instrumenti lastniškega financiranja preko holdinškega sklada se bodo izvajali skladno z določili 29. člena Uredbe 800/2008/ES. Za širše izvajanje dejavnosti DTK pa je bila na ravni RS priglašena shema državnih pomoči št. N 253/2007 »Ukrep tveganega kapitala«, ki jo je Evropska komisija potrdila dne 13.6.2008:
Do pomoči niso upravičeni družbe, ki imajo neporavnane obveznosti iz naslova v preteklosti dodeljene pomoči, za katero je bilo ugotovljeno, da je nezakonita in nezdružljiva s skupnim trgom.
Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo izvajali skladno s Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 – de minimis (št. priglasitve M002-5715334-2007/I), ki predstavlja priglašeno shemo državnih pomoči za te instrumente.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je Vlada RS pomoč v obliki lastniških in dolžniških instrumentov potrdila še v Ukrepih države za blažitev posledic gospodarske krize in sicer v okviru ukrepov 4.2.1 Ukrepi za krepitev ključnih konkurenčnih sposobnosti.
V okviru Programa ukrepov in Ukrepov države za blažitev posledic gospodarske krize se dodeljuje državna pomoč:
Začetek trajanja PIFI je od potrditve tega poslovnega načrta do 31.12.2015.
Začetek upravičenosti izdatkov programa PIFI, financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike, je od potrditve tega poslovnega načrta do 05.08.2015.
Holdinški sklad bo zagotavljal, da bodo vsi vključeni v izvajanje programa PIFI upoštevali navodila Organa upravljanja, ki jih je le-ta sprejel na osnovi Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013, ki so objavljena na spletni strani http://www.euskladi.si/publikacije/navodila/2007-2013/.
Vsi vključeni v program (SPS, Ministrstvo za gospodarstvo) se zavezujejo, da bodo hranili vso dokumentacijo in omogočili kontrolo izvajanja nadzora nad porabo sredstev ter vpogled v celotno dokumentacijo kontrolnim in revizijskim organom (Računskemu sodišču RS, Uradu za nadzor proračuna, Organu upravljanja, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance, Organu za potrjevanje in predstavnikom Evropske komisije ter Evropskega računskega sodišča ter ostalim institucijam, vključenim v izvajanje Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013), najmanj do 31.12.2020 oziroma 5 let po izstopu iz naložb.
SPS je dolžan hraniti vse dokumente v zvezi s kapitalskim nalaganjem sredstev evropske kohezijske politike, ki dokazujejo obstoj naložb, pogoje naložb, upravljanje naložb in izstop iz naložb. Ti dokumenti lahko obsegajo:
Pri dolžniškem financiranju je SPS dolžan hraniti dokumente v zvezi s sredstvi evropske kohezijske politike najmanj 5 let po zaključku kredita.
SPS bo glede poročanja o opravljenih naložbah s sredstvi evropske kohezijske politike in z državnimi pomočmi upošteval Uredbo 1083/2006/ES in Uredbo 1828/2006/ES ter Smernice 2006/C 194/02.
SPS bo pripravil naslednja poročila glede lastniškega financiranja:
SPS bo pripravil naslednja poročila glede dolžniškega financiranju:
SPS ima oblikovan nadzorni svet (v nadaljevanju NS), ki ga sestavljajo predsednik in šest članov. Na dan 31.5.2009 je sestava NS SPS naslednja:
Poleg tega ima SPS direktorico mag. Majo Tomanič Vidovič.
SPS posluje v skladu s svojimi Splošnimi pogoji poslovanja, Aktom o ustanovitvi SPS ter ostalimi internimi akti.
V skladu z vloženimi sredstvi bo država pridobila pravico do članstva v NS DTK, kar bo opredeljeno v javnem razpisu in v družbeni pogodbi z DTK. Naloge NS DTK so, poleg smiselne uporabe pristojnosti in odgovornosti, ki so opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah, sledeče:
Poleg NS DTK deluje v okviru DTK tudi investicijski odbor, ki ga običajno sestavljajo:
Člani NS DTK torej nadzirajo delo direktorja upravljavske družbe DTK, vendar ne vplivajo na odločitve o investicijah, kar je tudi v skladu s Smernicami 2006/C 194/02.
Država ima na takšen način zagotovljeno nadzorno funkcijo v NS DTK in tudi potencialno vlogo člana v investicijskem odboru brez glasovalne pravice, kjer bi se informirala o potencialnih investicijah. Odločitve o investicijah sprejemajo neodvisni strokovnjaki in direktor upravljavske družbe DTK, ki za to nosi odgovornost. Odgovornosti upravljavske družbe in direktorja, ki jo predstavlja, bodo opredeljene v pogodbi med SPS in DTK in bodo med drugim opredeljevale pogoje, pod katerimi DTK izvaja naložbe, kot tudi kriterije, pod katerimi zaradi kršenja ali morebitnega nedoseganja ciljev DTK vrača sredstva.
SPS bo imel nalogo financiranja DTK, nadziranje, kontrole, revidiranje, analiziranje in poročanje. Prav tako bo moral prevzeti naloge promoviranja, pospeševanja in izobraževanja trga tveganega kapitala in subjektov, ki delujejo na njem.
Namen je predvsem, da se z delitvijo tveganja in aktivnim upravljanjem zasebnih visoko usposobljenih upravljavcev dosegajo dobički od takšnih naložb in s tem dosežejo strateški cilji države glede razvoja visokotehnoloških podjetij v RS.
SPS ima v skladu z internimi pravili organizirano notranje revidiranje, v okviru katerega se preverja vzpostavitev in delovanje notranjih kontrol.
Vsako leto morajo letno poročilo SPS pregledati zunanji revizorji, ki morajo posebno pozornost nameniti tudi področju sklada tveganega kapitala. Zunanji revizorji izdajo mnenje o ustreznosti delovanja notranjih kontrol oziroma mnenje o pravilnosti letnega poročila.
Prav tako morajo vsako leto pregledati letno poročilo DTK zunanji revizorji. DTK mora najkasneje do 15.2. tekočega leta predložiti SPS revizorsko poročilo.
SPS bo z javno objavo seznanil vse zainteresirane DTK o možnostih lastniškega financiranja.
SPS mora izpolnjevati zahteve glede označevanja, obveščanja in informiranja javnosti o projektu v skladu z 9. členom Uredbe 1828/2006/ES o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti o pomoči Strukturnih skladov, ki jih izvajajo države članice.
Upravičenec mora smiselno upoštevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jih določa 5. točka Navodil za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007-2013.
[1] S finančnega vidika tvegani kapital predstavlja kapitalske (lastniške) vložke v MSP s strani zunanjih investitorjev, kot pravnih oseb (družb tveganega kapitala), ki niso neposredno ustanovitelji podjetja, vendar so kljub temu pripravljeni investirati lastni kapital v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja (semenska, zagonska in razširitvena faza). Vložek ni dolžniški vir (kredit), ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki ob propadu podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Ko podjetje doseže ustrezno velikost in ceno na trgu, investitor obvezno izstopi iz podjetja (običajno to naredi v treh do šestih letih) in proda svoj lastniški delež obstoječim lastnikom ali zunanjim investitorjem. Predvsem je tvegani kapital nujno potreben za podjetja v začetnih fazah razvoja, ki hitro rastejo, se širijo in imajo zagotovljen obsežen tudi tuji trg.
[2] GIF – High Growth Innovative SME Scheme (Shema za inovativna hitro rastoča MSP)
[3] SMEG – SMEs Guarantees (Garancije za MSP)
[4] Podatki se nanašajo zgolj na planirane vrednosti.
[5] Podatki se nanašajo na realizacijo do 30.09.2009.
[6] Glede na trenutne gospodarske in finančne razmere se lahko maksimalna višina bančnega kredita spremeni in je določena v javnem razpisu.
[7] Višine provizije za odobritev in vodenje garancij se lahko spremeni.
Podjetniški naložbeni center nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.
Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.
17.08.2023
Likvidnostna kriza v podjetjih predstavlja situacijo, v kateri se podjetje sooča s pomanjkanjem razpoložljive gotovine za pokritje svojih kratkoročnih obveznosti....
14.11.2015
Potrebujete finančne vire, kredit, denar, gotovino za rast in razvoj svojega podjetja? Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. financira rast...