Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Katere oblike zavarovanja terjatev so najbolj primerne za pridobitev posojila, kredita ali financiranja za podjetja. Podjetniški naložbeni center, PNC Naložbe

Katere oblike zavarovanja terjatev so najbolj primerne za pridobitev posojila, kredita ali financiranja za podjetja. Podjetniški naložbeni center, PNC Naložbe

08.09.2016

Katere oblike zavarovanja terjatev so najbolj primerne

– 01.02.2011

Vir: http://www.prvafina.si/infocenter/novice/aktualne_novice/novica/article/233/171/neste/1/index.html?cHash=276d2ed455

Čedalje več podjetij se odloča za zavarovanje svojih terjatev; možnih oblik zavarovanja je več.

Najbolj znan naslov za zavarovanje terjatev je SID banka , vendar so tudi drugi ponudniki. Mala podjetja se sicer najpogosteje odločijo za zastavne pravice na nepremičninah in premičninah.

Kot je na konferenci SID banke povedala Nataša Arko iz SID Prve kreditne zavarovalnice, imajo v zadnjem času veliko primerov, ko se kupec preprosto odloči, da ne bo plačal dolga. Pred krizo so izplačevali slabih pet milijonov evrov škod na leto, lani pa je ta znesek dosegel kar 25 milijonov. V postopku sklepanja zavarovanja, ko preverjajo kupce podjetja, katerih terjatve naj bi zavarovali, so morali zavrniti kar nekaj potencialnih strank. Tveganje neplačil je bilo preveliko.

Zastava nepremičnin je pogosta oblika zavarovanja. (Foto:Aleš Beno)

Kako slabo poslujejo podjetja, da jih v SID Prvi kreditni zavarovalnici (PKZ) zavrnejo? “Pri sklepanju pogodb se držimo načela, da podjetje iz zavarovanja ne izloča dobrih kupcev,” pojasnjuje Vanja Smeh. Boniteta kupcev se skozi čas spreminja, zato lahko le s celovito politiko zavarovanja odprtih terjatev podjetje ustrezno obvladuje tveganja neplačil. Vključitev dobrih kupcev po drugi strani ugodno vpliva na pogoje zavarovalne pogodbe.

“Zavrnitev zahtevka za odobritev limita je predmet strokovne presoje. Kadar se to zgodi, za zavarovanca kljub njegovemu nestrinjanju navadno ni presenečenje. Obstajajo kupci (dolžniki), do katerih je PKZ izpostavljena le do določenega limita, nad njim pa glede na bonitetno oceno prevzem tveganja ni več mogoč. To so ponavadi mejni primeri, pri katerih imajo prednost le zavarovanci, podjetja, ki povprašujejo po zavarovanju, pa žal ne.”

Po izkušnjah PKZ po zavarovanju terjatev povprašujejo podjetja iz vseh panog, saj ima terjatve skoraj vsako. “Podjetij, ki bi v zrelem obdobju poslovala izključno z avansi in garancijami tako rekoč ni. Res pa je, da v krizi zasledimo več povpraševanja v panogah, ki so bolj kritične (gradbeništvo in trgovina),” je povedala Vanja Smeh.

Cena zavarovanja

SID sicer ni edina družba, pri kateri slovenski gospodarski subjekti lahko zavarujejo svoje terjatve. Po besedah Dragice Razboršek iz družbe Prva finančna agencija je terjatve možno zavarovati tudi pri Zavarovalnici Triglav ali pri eni od več tujih zavarovalnic, kot so Prisma Krediversicherungs-AG , Atradius , Coface …

Pri teh med seboj konkurenčnih ponudnikih praviloma zahtevajo zavarovanje prav vseh terjatev podjetja. Za zavarovanje terjatev določijo limite v odvisnosti od bonitete konkretnega kupca, države kupca in morebitnih drugih okoliščin. Od posamezne zavarovalnice in same ponudbe zavarovanja po različnih paketih je odvisna tudi cena zavarovanja, ki se giblje od 0,15 do 0,24 odstotka od stanja zavarovanih terjatev. Za primer stečaja ali drugega razloga neplačila kupcev, so zavarovalnice običajno pripravljene zavarovati do 80 odstotkov vrednosti terjatev.

Mala podjetja

Kot pravi Razborškova, lahko mala podjetja pri zavarovanju terjatev naletijo na težave pri izpolnjevanju obveznosti iz zavarovalne police, saj navadno nimajo dovolj usposobljenih ljudi za vodenje in evidentiranje tovrstnih poslov. Podjetje namreč mora redno in pravočasno poročati zavarovalnicam o odprtih terjatvah, pomembnih spremembah pri poslovanju dolžnika in slediti kopici obveznosti, da je upravičeno do izplačila škode.

“V primerjavi z večjimi so mala podjetja glede tovrstnih zavarovanj res v nekoliko podrejenem položaju. Zaradi svoje majhnosti in čeprav morajo v zavarovanje odstopati vse svoje terjatve, imajo namreč precej slabši pogajalski položaj zaradi relativne nepomembnosti njihovega prometa za zavarovalnice.”

Možna alternativa

Druga možnost, s katero se lahko mala podjetja izognejo navedenim težavam, je, da še pred sklenitvijo poslov zaupajo preverjanje bonitete svojih potencialnih kupcev faktorinški hiši. Ta s svojo oceno bonitete lahko zagotovi dobro izhodišče podjetju za odločitev o sodelovanju v prihodnje, s tem pa se precej omeji tudi potreba po zavarovanju terjatev, svetuje Dragica Razboršek. Nadaljnje sodelovanje s faktorinško hišo prav tako omogoča ustrezno zavarovanje terjatev v okviru faktorinških poslov (tudi do 80 odstotkov vnaprejšnje financiranje terjatev).

Najvarnejše poslovanje je avansno plačevanje, vendar pa je možnost tovrstnega poslovanja odvisna predvsem od pogajalske moči pogodbenih strank, meni Nataša Cehtl iz obrtno-podjetniške zbornice . “Če zahteve po avansnem plačilu ni možno uveljaviti, predlagamo menico ali bančno garancijo. Primerno zavarovanje terjatev sta tudi zastavna pravica na premičninah in zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka), saj upniku omogočata, da lažje in hitreje pride do poplačila, predvsem pa ima prednost pred drugimi navadnimi upniki, ko dolžnik postane insolventen.”

Najbolj varne garancije

V računovodski hiši Facta pri svojih strankah klasičnega zavarovanja, sklenjenega pri zavarovalnicah, nismo zaznali, pove Aleksander Štefanac. “Opažamo pa, da se stranke odločajo za klasične oblike zavarovanja, kot so hipoteke na nepremičninah, zastavne pravice na premičninah, menice ali bančne garancije. Od vseh so zdaj bančne garancije najbolj varne in zagotavljajo izplačilo. Glede zavarovanja pri zavarovalnicah pa opažamo, da sta postopek sklenitve in izplačilo dolgotrajna, zato se malim podjetnikom takšno zavarovanje ne splača.”

Ko mala podjetja poslujejo s partnerji, zaradi katerih bi morala imeti sklenjeno zavarovanje, se velikokrat zgodi, da so ti iz skupine, za katero zavarovalnice ne bi sklenile zavarovanja. Dodatni razlogi, da teh zavarovanj ni več, so tudi limiti zavarovalnic, stroški oziroma lastna udeležba (od 10- do 30-odstotna) in dodatna dokumentacija, ki jo podjetja morajo pripraviti, še dodaja Štefanac.

Večina dela pred zavarovanjem

Kar zadeva omejitev velikosti zavarovanih terjatev Vanja Smeh pravi, da so le vsebinske narave. Če ima podjetje le enega ali nekaj manjših kupcev, je bolj praktično uporabiti kakšen drug instrument (odkup terjatev ali garancijo). Enako svetujejo, če za najpomembnejšega kupca ne morejo odobriti posojilnega limita; potem verjetno ne bo mogoče najti skupnega interesa za druge kupce.

Najpogostejši zadržek podjetij je prav gotovo prepričanje, da je poslovanje s kupci, s katerimi sodelujejo že vrsto let in jih dobro poznajo, varno. Pogosto se pojavi strah pred dodatnim administriranjem, ki ni v celoti upravičen, saj se večji del dodatnih opravil pojavlja pred sklenitvijo zavarovanja (posredovanje podatkov o kupcih, plačilnih navadah …), zatem pa zavarovanec pridobi strokovnega sogovornika pri odločitvah v zvezi s kupci. Zavarovanje je skupek postopkov, ki zmanjšujejo tveganje neplačila in zavarovancem koristi tudi, ko zavarovalnici ne predložijo nobenega škodnega dogodka.

Izplačilo zavarovalnine v primeru škodnega primera omogoča lažje načrtovanje denarnih tokov, pomaga pri izterjavi dolgov, izboljša pogoje financiranja in boniteto podjetja. Poleg tega se izboljša tudi urejenost poslovanja in s tem ozaveščenost o tveganjih pri prodaji, olajšajo odločitve pri izbiri novih kupcev, omogočajo sveže informacije o kupcih.

Gotovo se pozna v bilanci

Kot pravi Robert Petrič iz družbe Bisnode , vsak, ki se odloča o zavarovanju terjatev, preveri boniteto podjetja, saj tako dobi informacijo, ali bo terjatev zavaroval ali ne, ker primerja tveganje in donosnost. Tveganje ponazarja bonitetna ocena, donosnost pa sam posel in stroški zavarovanja. To se gotovo pozna v bilanci, ker odprtih terjatev ne bo veliko, odpisov pa prav tako ne. S tem bo tako podjetje imelo boljšo bonitetno oceno.

Financiranje kupcev
Nova možnost za mala podjetja

SID banka bo v nekaj mesecih pripravila nov produkt za financiranje kupcev malih podjetij prek lokalnih bank v tujini. Slovenskim podjetjem ne bo treba izpolnjevati nobenih pogojev razen obveznosti iz komercialne pogodbe, pojasnjuje Nadja Cvek. Posojilojemalci iz kreditnih linij bodo namreč njihovi kupci v tujini, ki bodo posojilo dobili glede na svojo posojilno sposobnost, ki jo bo presojala lokalna banka (prejemnica posojilne linije SID banke). Posojila bodo zanimiva za vsa slovenska podjetja, katerih kupci v tujini bodo potrebovali dolgoročno financiranje za nakup blaga (storitev) slovenskih dobaviteljev. Prve linije bodo v državah, v katere največ izvozimo (BiH in Srbija), pozneje pa še na druge zanimive trge (Ruska federacija, Indija …). Posojilojemalci bodo lahko tudi hčerinske družbe slovenskih podjetij v tujini.

Razlaga
Kaj sta menica in garancija

•    Menica je abstrakten vrednostni papir. To v praksi pomeni, da se dolžnik, ki je izdal menico, ne more upirati njenemu unovčenju z ugovori, povezanimi s poslom, ki je bil podlaga za izdajo menice (da je denimo sklenjena pogodba neveljavna, obveznost iz pogodbe pobotana ali zastarana, da upnik ni v celoti izpolnil svojih obveznosti …). Če so vsi pogoji za unovčevanje menice izpolnjeni, banka na plačilni dan unovči menico do zneska, kot ga dopušča kritje na računu meničnega dolžnika, razloži Nataša Cehtl.

•    Bančna garancija je instrument zavarovanja, s katerim pogodbenik omeji oziroma odpravi tveganje izpolnitve pogodbenih obveznosti in tveganje plačilne sposobnosti. Z izdajo garancije banka kot garant prevzame zavezo, da bo, če naročnik (nalogodajalec) garancije ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku, upravičencu izplačala pogodbeno dogovorjeni denarni znesek pod pogoji, ki so navedeni v garanciji.

Članek: Finance 22/2011 z dne 1.2.2011 (avtor: Stane Petavs)

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.

Ostale novice