Moja podjetniška pot MOOM d.o.o.

Sanje in otroški cilji

Ko v otroštvu razmišljamo, kaj bi postali, mislim da le redki odgovorijo oz. si zaželijo, da bi pa v življenju delali v pisarni in se torej ‘štempljali’ od 9h do 17h, odšli bi potem na kolektivni dopust torej ne kadar bi si zaželeli ampak kadar bi jim rekli da si morajo vzeti tistih 25 dni dopusta ter bi se preprosto sprijaznili z rutino 8-urnega delavnika ter vikendov, med katerimi je večina ljudi itak preutrujena od tedenske rutine in si želijo le počivati doma pred kavčem. Res je, da vsak po svoje in enim opisana zgodba življenja ustreza, vendar sama sem pri sebi že precej zgodaj ugotovila, da ta zgodba zame ne pride upoštev.

Zaradi želje po izogibu rutine in željie po doseganju več, sem začela tuhtati kako bi to dosegla. Veliko služb v poslovnem svetu omogoča tako dinamično delo kot tudi dosežek tistega več. Od odvetnikov, tožilcev, finančnikov na borzi, bančnikov pa vse do pomembnih funkcij v raznoraznih korporacijah. Vse naštete službe so zelo zanimive, dinamične in oseba dejansko nekaj konkretno dela oz. spreminja, kar pa manjka je pa da ima oseba nekaj svojega. Da imaš podjetje, ki ga vidiš kako raste, kako se razvija ter mogoče tudi kako propade (nimaš kej tudi to se zgodi). Da vidiš kako ga zaposleni oblikujejo in konec koncev da si ponosen/a na svoje delo. Ko pogledaš spletno stran podjetja, ko odpreš svojo brošuro oz. ko te kdorkoli že vpraša kaj počneš, da si ponosen/a na podjetje, ki si ga zgradil/a, na to kar delaš ter da vidiš da pripomoreš k boljšemu jutri. Poleg tega pa dejansko delaš v okolju, v katerem uživaš in ti je všeč narava dela. Moj profesor na faksu je večkrat ponovil, naj usmerimo več pozornosti na izbor službe, kot pa na izbor doživljenskega partnerja, saj bomo v službi preživeli več časa. In dejstvo je, da je imel po svoje prav. Čeprav ima že beseda služba nek negativen priokus, sama močno verjamem, da če človek dela, kar mu je všeč, je lahko služba zelo zabaven del življenja.

Ideja za MOOM

Razmislek, naveden v zgornjem besedilu, pa je bil glavni povod za idejo o svojem podjetju. Zraven pa sem združila še problematiko, o kateri se piše kar veliko v zadnjem času. Dejstvo je, da je modna industrija daleč največji onesnaževalec okolja. Od problematike poceni delovne sile do smeti oz. onesnaževanja, postaja težava vedno večja. Veliko modnih gigantov se je že obvezalo k zmanjšanju svojega onesnaževanja ampak sama to vidim kot dolgotrajen proces, hkrati pa opažam, da se problem lahko reši na drugačen način. Res je, da je ogromno oblačil in podobnih dodatkov, sploh tistih dragih blagovnih znamk, od ralpha laurena do louis vuittona ipd, narejena zelo kvalitetno, ni razloga da bi se omenjena roba metala stran in ne bi uporabljala več oz. vsaj sama ga ne vidim. Ravno zaradi tega, je prišla na dan ideja za MOOM, online butik, kjer bi se prodajala že nošena roba znanih blagovnih znamk t.i. vintage stvari.

Kar se tiče imena, na žalost nimam neke razlage zakaj ravno MOOM. Enkrat mi je slučajno beseda padla na pamet in od takrat se mi zdi zelo uporabno ime ravno za kakšen butik oz. podobno znamko. Ime si je lahko zapomnit, z lahkoto se ga izgovori, tako v Sloveniji kot v tujini, praktično v vseh državah poleg vsega pa še zgleda lepo.

Koncept butika – kako bi stvar delovala

Poslovanje MOOM-a sem si zamislila na naslednji način:

1. Odkupila bi vintage, torej že nošene in rabljene izdelke znanih blagovnih znamk, od ljudi, ki bi mi bili omenjene pripravljene prodati;

• Izdelke bi, po potrebi, odnesla v čistilnico, k šivilji, raznim popravilom, itd., da bi izboljšala stanje le-teh;

• Izdelke bi nato poslikala, kolegico bi prosila, da bi služila kot model, in stvari objavila v Shopify spletni strani, katero bi mi naredil brat v zameno za 10% delež v MOOM;

• Oglaševala bi butik na instagramu, FB, TikTok in privabila kupce.

Po vsem tem, sepravi postavitvi koncepta, ideje ter spletne strani pa smo počasi že pri ustanovitvi firme.

Ustanovitev firme

Za izbiro firme sem premišljevala med s.p.-jem ter d.o.o.-jem. Kot za večino podjetnikov na začetku poti, predstavlja izbira med omenjenima prvo večjo odločitev. Obe pravni obliki imata tako prednosti in slabosti, pa da naštejem nekaj ključnih:

SAMOSTOJNI PODJETNIK (S.P.)

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.)

Torej da obnovim, za s.p. ne rabim nobenega ustanovnega kapitala, medtem ko ga za ustanovitev d.o.o.-ja rabim, in sicer 7.500 EUR. Ker pa ne rabim ustanovnega kapitala, ki je last družbe, tudi za vse obveznosti s.p.-ja odgovarjam s svojim osebnim premoženjem. Sepravi, če bi šlo karkoli narobe in bi kot podjetnica zapadla v dolgove oz. ne bi mogla poravnati svojih obveznosti bi za le-te odgovarjala s

svojim premoženjem, naj bo to avto, stanovanje ali drugo premoženje. Sicer v začetni fazi MOOM-a nimam plana, do zadolževanja do take mere ampak dejstvo je, da podjetnik nikoli ne ve, kaj ga čaka za vogalom. Kot trenutna kriza pandemije, ki je mnoge podjetnike močno presenetila.

Po drugi strani ves denar, torej vsi prihodki MOOM-a, bi bili tudi moji osebni prihodki in ob dvigu denarja le-ta ne bi bil dodatno obdavčen, medtem ko pri d.o.o.-ju bi bili vsi prihodki potem last družbe in bi bila sama le zaposlena. Denar bi si lahko sicer izplačala iz podjetja ampak se mi le-to ne izplača zaradi davka oz. se bolj splača da se denar preprosto reinvestira. Podobno velja za dobiček, ker so pod s.p.-jem vsi prihodki označeni kot tudi moji osebni prihodki, je dobiček obdavčen po progresivni dohodninski lestvici, medtem ko je pri d.o.o.-ju dobičej obdavčen z 19 % davčno stopnjo in potem na računu družbenika (mene) 25 %.

Kljub prednostim in slabostim obeh oz. kljub temu, da bi, vsaj za začetek, se s.p. zdel boljša ideja kot d.o.o., sem si za svoje poslovanje izbrala kar družbo z omejeno odgovornostjo. Seveda bi lahko začela kot samostojna podjetnica (s.p.), kakor začne tudi večina, ampak da vseeno ne tvegamo preveč že na začetku sem se odločila kar za d.o.o. Poleg odgovornosti, sem se za d.o.o. odločila še s z vidika rasti.

Na MOOM gledam kot na idejo, ne le za kratkotrajen zaslužek, ampak predvsem na idejo, vredno vlaganja in idejo ogromnega potenciala. Računam torej, da bi v MOOM kot podjetje in idejo vlagala, kar pa menim, da je lažje doseženo v pravni obliki d.o.o.-ja.

Torej, ko sem pregledala vse možnosti, mi je bil d.o.o. vseeno bolj privlačen kot s.p. Pri tem mi je problem le 7.500 EUR za začetek. Prišparanih imam 5.500 EUR, za ostalo mi bo na začetku pomagala družina ampak jim bom takoj ob odprtju d.o.o.-ja, ko bom vzela kredit, omenjen denar tudi odplačala. Kredit bom torej vzela na novo ustanovljenem d.o.o.-ju pri podjetniškem naložbenem centru, vse info tukaj, in da bom imela še ‘nekaj za rezervo,’ bom vzela kredit za 4.500 EUR. Družini vrnem 2.000 EUR, ostalo pa porabim za potrebe MOOM-a. Vseh 7.500 EUR lahko porabim za stroške podjetja oz. za zalogo tako da bi za začetek, moralo biti več kot dovolj.

Dejavnost sem registrirala na domačem naslovu, in se določila za pozicijo direktorice, medtem ko mi bo pri vodenju računovodstva pomagala znanka.

Da dokončam proces odprtja d.o.o. pa naredim še naslednje:

1. Ker imam digitalno potrdilo, lahko uredim prijavo preko eVem portala;
2. Odprem firmin transkacijski račun;
3. Izberem celotno ime:

MOOM d.o.o., Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili;

• Pripravim in overim knjigo sklepov; ter
• Uredim vpis v davčni register ter DDV identifikacijo.

In imam uspešno ustanovljen MOOM d.o.o.!!

Sedaj me pa čaka le še zabavni del, tj. Oglaševanje, odnosi s kupci, prodaja in vsesplošno poslovanje ampak več o tem naslednjič…