MOOM d.o.o. – Opis postopka o zaposlovanju novih delavcev, da lahko uspešno nadaljujete svoje poslovanje z dodatnim članom 2. del
28.11.2020
V prejšnjem članku smo obdelali postopek nove zaposlitve in kaj vse ta prinese s sabo. Dejstvo je da kar nekaj birokracije ampak seveda tudi kar velik denarni strošek. Ni vse kar je pomembno le bruto oz. neto plača, pa si poglejmo, na kaj vse je potrebno misliti.
Predvsem je najprej treba upoštevati minimalno plačo, ta trenutno znaša 940,58 EUR bruto zneska. Več o razliki med neto in bruto zneskoma v nadaljevanju ampak kar je tukaj važno je, da bruto še ne pomeni, da je to znesek, ki ga delavec dobi. Sicer, minimalno plačo in vse v povezavi s to določa zakon o minimalni plači http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5861, malce za zanimivost pa samo predstavim, kako se je ta znesek spreminjal skozi leta;
od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: 842,79 evrov
od 1.januarja 2017 do 31. decembra 2017: 804,96 evrov
od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: 790,73 evrov
od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: 790,73 evrov
od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: 789,15 evrov
od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013: 783,66 evrov
od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012: 763,06 evrov
od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011: 748,10 evrov
od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010: 734,15 evrov
od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010: 597,43 evrov
od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009: 589,19 evrov
od 1. marca 2008 do 31. julija 2008: 566,53 evrov
od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008: 538,53 evrov
od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2007: 521,83 evrov (125.052,00 SIT)
od avgusta 2005: 122.600,00 SIT
od avgusta 2004: 117.500,00 SIT
za mesec december 2003 in nadaljnje mesece: 111.484 SIT
za mesec avgust 2003 in nadaljnje mesece: 110.380,00 SIT. (Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela, 2020)
Za delavce, ki niso na minimalnih plačah, se znesek ponavadi določi na trgu dela, v smislu, koliko bi bil za enako oz. podobno delo plačan pri našem konkurentu ali pri kateremkoli drugem podjetju. Konec koncev plača nekako delavcu in delodajalcu pomeni, koliko je delavec zanj vreden, v smislu, koliko njegova znanja in sposobnosti pripomorejo k uspehom podjetja. Tukaj bi se potem navezala na razne dodatke od uspešnosti k plači. Dodatek o uspešnosti se doda, če je tako določeno po pogodbi. Odvisno za kakšno delo se gre npr. za prodajalca to definitivno pride upoštev. Slednji dobi
večjo plačo, če podjetju prinese več novih strank oz. če naslošno proda več. Če je delavec dober in veliko proda, je tudi njemu tako v interesu, če pa ni uspešen pa verjamem, da mu ni. Temu se reče tudi t.i. stimulacija. Delavci so tako plačani nek fiksen del ostalo pa variabilno, glede na prodajo oz. njihov doprinos.
Sledijo dodatki za posebne pogoje dela. V primerjavi z zgoraj omenjenimi dodatki za delovno uspešnost, so le-ti obvezni in fiksni. Za posebne pogoje dela se štejejo:
nočno delo
nadure
delo v nedeljo
delo na praznike ter na druge dela proste dneve
posebne obremenitve
Delo v neugodnih vremenskih razmerah
Nevarno delo.
Višina dodatkov za posebne pogoje dela se tako določi kot nek fiksen del plače oz. kot odstotek osnovne plače.
Nadaljujemo z dodatkom za delovno dobo. Ta je ponavadi določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti in znaša 0,5% osnovne plače za vsako dopolnjeno delovno dobo.
Pomemben del, ki ga je treba upoštevati je seveda povračilo stroškov delavcem v povezavi z delom. To se tudi ne vključuje v osnovo za odmero davka. Tej stroški pa predstavljajo:
Prevoz na delo in z dela
Prehrano/malico
Povračilo stroškov za službena potovanja
Zneski za omenjene so različni. Za prevoz na delo oz. z dela se upošteva strošek javnega prevoza, za malico pa delavcu priprada neobdavčen znesek do višine 6,12EUR, če je delavec na delu prisoten vsaj 4ure. Če je omenjeni prisoten več kot 8 ur, pa se znesek neobdavčeni znesek za malico-za vsako dodatno uro dela-poveča za 0,76 eur. Kar se tiče službenih potovanj, je treba upoštevati dnevnice, ki so izračunane za vsako državo posebaj in predstavljajo znesek, ki naj bi ga delavec rabil za en dan v določeni državi. Če ima delavec na potovanju zagotovljene obroke, se dnevnica zmanjša sorazmerno glede na število obrokov, ki so bili zagotovljeni. Glede službenih potovanj po Sloveniji pa delavcu pripada malica, če potovanje traja do 6 ur, če pa traja dlje pa sorazmerni delež dnevnice. Celotna dnevnica delavcu namreč pripada, če je na službenem potovanju več kot 12 ur. Zneske dnevnic po državah ureja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino RS. Nekaj jih lahko najdete v spodnji tabeli:
DRŽAVA
DNEVNICA V EUR ALI AM. DOLARJIH
ŠVICA
49 EUR
ITALIJA
49 EUR
FRANCIJA
49 EUR
SRBIJA
36 EUR
BELGIJA
63 EUR
CIPER
36 EUR
KITAJSKA
40 $
Pa da se lotimo še regresa. Vsakemu delavcu, ki mu pripada letni dopust, je delodajalec dolžan izplačati regres, najmanj v višini minimalne plače. Regres se izplačuje enkrat letno, in sicer do prvega julija oz. najkasneje do prvega novembra tekočega leta.
Pa smo končno pri bruto-bruto, bruto ter neto zneskih plače.
BRUTO-BRUTO
Predstavlja znesek, ki ga delodajalec plača za določenega zaposlenega. Torej to je znesek, ki za delodajalca predstavlja končni strošek. Bruto-bruto plača je sestavljena iz osnovne bruto plače, ki se ji prištejejo vsi dodatki, socialni pripsevki delodajalca (16,1 %) ter povračilo stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, itd.)
OSNOVNA BRUTO PLAČA
Predstavlja znesek, določen po pogodbi, od katerega se odštejejo še prispevki za socialno ter zdravstveno zavarovanje, preden delavec dobi neto znesek, s katerim potem sam razpolaga kakor želi. Prispevki, ki se odštejejo od bruto plače skupaj znašajo 22,1 % in so:
Prispevki za PIZ (Pokojninsko in zdr. Zavarovanje)
15,5%
Prispevki za zdravstvo
6,36%
Prispevki za zaposlovanje
0,14%
Prispevki za starševsko varstvo
0,1%
NETO PLAČA
Neto plača pa predstavlja znesek, ki ga delavec dobi na svoj transakcijski račun in potem z njim sam/a naprej razpolaga. Poleg zgoraj navedenih zneskom, ki se odštejejo od bruto plače, preden le-ta postane neto je treba odšteti še akontacijo dohodnine.
Kreditni vprašalnik
Podjetniški naložbeni center nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.
Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.