Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi posojila, kredite, posoja denarja za podjetja in samostojne podjetnike od 1.000 do 30.000 EUR z zavarovanjem

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi posojila, kredite, posoja denarja za podjetja in samostojne podjetnike od 1.000 do 30.000 EUR z zavarovanjem

17.01.2016

Ali iščete vire financiranja za investicije? Ali želite ugodne kredite? Ali potrebujete garancije in zavarovanja za svoje kredite? Ali imate mogoče ekološke investicije in iščete dodatna finančna sredstva?

»Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja«,

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. kot piše v nadaljevanju, nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila, kredite, denar) za podjetja, ki imajo dobro poslovanje in zavarovanje, vendar ne dobijo na banki kredita oziroma posojila.

V kolikor imate likvidnostne težave pri poslovanju predlagam, da se slišimo in skušamo skupaj najti optimalno rešitev za vaše podjetje.

• Ali prejemate zavrnitve na banki in ne dobite kredita oz. posojila?
• Potrebujete finančna sredstva za obratni kapital za rast in razvoj podjetja?
• Ste dobili blokado računa in ne morete normalno poslovati naprej oziroma nakupiti materiala?
• Imate dobro poslovanje, zavarovanje, redne prilive itd., ampak vam primanjkuje likvidnih sredstev?
• Bi povečali poslovanje, ampak potrebujete nova finančna sredstva?

Podjetniški Naložbeni Center (PNC Naložbe d.o.o., k.d. ) nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila oz. kredite) za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo dobro poslovanje ter zavarovanje, vendar kljub temu ne dobijo na banki kredita. Financira se rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oz. postavkami, ki na trgu že nekaj let poslujejo in ustvarjajo promet.

Podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami, kar pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu. V nobenem primeru pa podjetje ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire, predvsem za:
• financiranje obratnega kapitala,
• nabavo materiala,
• izboljšanje likvidnosti podjetja,
• financiranje investicij v osnovna sredstva,
• financiranje nakupa drugih premičnin oz. strojev/naprav,
• poplačilo dolgov ali blokad,
• poplačilo DDV-ja,
• poplačilo dobaviteljev,
• širitev na trgu,
• itd.

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. deluje v skladu s petimi preprostimi investicijskimi postavkami, katere so se v preteklih letih izkazale za dobre, predvsem iz vidika, da podjetju pomagamo priti od »točke A«, ko ni kreditno sposobno, do »točke B«, da postane ponovno kreditno sposobno in se ga pri tem ne izčrpava po nepotrebnem, temveč da podjetje ustvarja presežek v poslovanju. Finančni viri podjetja se lahko prav tako koristijo za sprotno tekoče in nemoteno poslovanje podjetja.

Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu z naslednjimi petimi postavkami:
1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta (cena posojila je oblikovana na 1 leto, tudi če se posojilo vrne prej).
2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR.
3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
4. Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
5. Donosnost: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.
Za več informacij me lahko kontaktirate na spodaj zapisane kontaktne podatke.

——————————————————————————————–
Kontaktni podatki
Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.
»Moč upravljanja prihodnosti«

Podjetniški naložbeni center – Sekundarni finančni viri za pravne osebe
in samostojne podjetnike

Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.

PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–

Opisi zavarovanj kreditov za podjetja - ali imate dobro poslovanje, zavarovanje in vseeno ne dobite na banki kredita oz. vas zavrnejo? Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila in imajo dobro poslovanje ter zavarovanje (posojila, krediti, finančni viri, denar, gotovina)

Opisi zavarovanj kreditov za podjetja – ali imate dobro poslovanje, zavarovanje in vseeno ne dobite na banki kredita oz. vas zavrnejo? Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila in imajo dobro poslovanje ter zavarovanje (posojila, krediti, finančni viri, denar, gotovina)

Finančno upravljanje in poslovanje

Temeljni cilj finančne politike je zagotavljanje plačilne sposobnosti in dolgoročno vzdržne kapitalske strukture. Izvajanje finančne politike in določanje ključnih usmeritev s področja finančnega upravljanja za vse družbe v skupini je v pristojnosti matične družbe. Kapitalsko ustreznost in plačilno sposobnost na nivoju skupine smo zagotavljali z učinkovitim načrtovanjem in uravnavanjem denarnih tokov posameznih družb, upravljanjem s finančnim dolgom, kratkoročnim in dolgoročnim financiranjem v okviru skupine, optimiranjem obratnega kapitala in denarnih sredstev na računih posameznih družb ter obvladovanjem ključnih finančnih tveganj.

Poudarki leta 2014

  1. 10,3 % nižje finančne obveznosti v primerjavi z letom 2013.
  2. Izboljšana struktura ročnosti v korist dolgoročnih finančnih virov.
  3. Uspešna prva izdaja komercialnih zapisov.

Za namen rezervne likvidnosti je imela skupina na razpolago dolgoročne in kratkoročne revolving kreditne linije pri domačih in tujih bankah v skupni višini 196,5 milijona evrov. Skupna likvidnostna rezerva skupine je ob koncu leta 2014 znašala 229,8 milijona evrov, dodatno likvidnost so zagotavljali denar in limiti na transakcijskih računih ter kratkoročni depoziti pri bankah. Rezervne linije so predmet rednega obnavljanja.

V marcu 2014 so bili z namenom pridobitve alternativnih, nebančnih virov financiranja prvič izdani tudi devetmesečni komercialni zapisi v nominalni višini 50 milijonov evrov in z zapadlostjo v decembru 2014. Izdaja je bila pozitivno sprejeta s strani investitorjev, saj je izkazan interes za nakup znatno presegel vrednost izdaje.

Celotne finančne obveznosti skupine so ob koncu leta 2014 znašale 369,3 milijona evrov in so bile v primerjavi z letom 2013 nižje za 10,3 % kot rezultat rednega odplačevanja posojil skladno s posojilnimi pogodbami in znižanja obveznosti iz naslova nakupa deleža odvisne družbe. Večino finančnih obveznosti skupine so tvorile izdane obveznice in dolgoročna bančna posojila matične družbe.

Odvisne družbe se kratkoročno in dolgoročno zadolžujejo praviloma pri matični družbi, ki je nosilec financiranja skupine. Z notranjim financiranjem v okviru skupine in prerazporejanjem denarnih sredstev zagotavljamo izrabo sinergij iz naslova ugodnejših pogojev financiranja, ki veljajo za matično družbo, in učinkovitejšega upravljanja s sredstvi, kar skupaj zagotavlja optimizacijo neto finančnega rezultata. Hkrati tovrstno financiranje zmanjšuje posojilno izpostavljenost skupine navzven in zagotavlja večjo fleksibilnost pri uravnavanju likvidnosti vseh družb v skupini.

Sestava financiranja in neto dolg

Skupina Telekom Slovenije je ob koncu leta 2014 dosegla sestavo financiranja v razmerju 1,07 : 1 v korist kapitala v primerjavi s celotnimi obveznostmi. Kapital skupine se je znižal, kar je predvsem posledica izplačila dividend Telekoma Slovenije v višini 65,1 milijona evrov.

Poleg zmanjšanja finančnih obveznosti je v letu 2014 prišlo tudi do spremembe strukture njihove ročnosti, in sicer se je delež dolgoročnih finančnih virov povečal, kar je še dodatno prispevalo k doseganju finančne stabilnosti.

Struktura financiranja v skupini

Struktura financiranja v skupini

Struktura ročnosti finančnih obveznosti

Struktura ročnosti finančnih obveznosti

Sestava in gibanje neto finančnega dolga

Neto finančni dolg skupine je na zadnji dan v letu 2014 znašal 344,1 milijona evrov. Glede na leto 2013 se je kljub znižanju finančnih obveznosti povečal za 0,7 %, kar gre pripisati nižjemu stanju denarja in depozitov kot posledici izplačila dividend v višini 65,1 milijona evrov in nakupa mobilnih licenc v višini 64,5 milijona evrov.

Neto finančni dolg

Neto finančni dolg

Tržni viri financiranja in stroški zadolževanja

Struktura tržnih virov financiranja

Struktura tržnih virov financiranja

Razmerje med variabilnimi in fiksnimi (ter ščitenimi) tržnimi viri financiranja

Razmerje med variabilnimi in fiksnimi (in ščitenimi) tržnimi viri financiranja

Vsa prejeta posojila se obrestujejo z uporabo spremenljivih obrestnih mer, kuponska obrestna mera izdanih obveznic pa je fiksna in znaša 4,875 %. Ponderirani pribitek na spremenljivi del obrestne mere vseh posojil v skupini je konec leta znašal 5 bazičnih točk..

Izpolnjevanje finančnih zavez

Banke kot posojilodajalci zahtevajo, da skupina vzdržuje v posojilnih pogodbah opredeljene vrednosti določenih finančnih postavk in finančnih kazalnikov, pri čemer je posledica nedoseganja predpisanih vrednosti kazalnikov lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na 31. 12. 2014 so se dosegala vsa določila pogodb na ravni skupine.

Revizija bonitetne ocene

V decembru 2014 je mednarodna bonitetna hiša Moody‘s Investors Service Ltd. objavila novo bonitetno poročilo, s katerim je potrdila bonitetno oceno iz decembra 2013 na ravni Ba2 in ohranila negativne prihodnje obete. Po oceni Moody‘s naj bi zaostrene makroekonomske razmere v državi ter povečani regulatorni in konkurenčni pritiski tudi v prihodnje vplivali na poslovanje družbe Telekom Slovenije in njene poslovne rezultate. V bonitetni hiši Moody‘s oceno utemeljujejo s povečanim pritiskom na likvidnostno pozicijo družbe, zlasti v luči tveganja refinanciranja obstoječih obveznosti in visoke odvisnosti od domačega bančnega sistema. Del ocene predstavlja tudi negotovost, ki je povezana z nameravano prodajo deleža družbe.

Upravljanje tveganj

Pri upravljanju finančnih tveganj smo največ pozornosti namenjali tveganju likvidnosti in solventnosti ter obrestnemu in kreditnemu tveganju. Podrobnejši opis procesov upravljanja finančnih tveganj v družbi je podan v poglavju Upravljanje tveganj.

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi posojila, kredite, posoja denarja za podjetja in samostojne podjetnike od 1.000 do 30.000 EUR z zavarovanjem

 

5 finančnih napak, v katere podjetja pogosto zaidejo

IMG_2504

Povzetek za neučakance – 5 najpogostejših finančnih napak slovenskih podjetnikov:

  • Prepozno in neprimerno iskanje kapitala
  • Poslovna kalkulacija – nepoznavanje lastne cene predvsem pri storitvenih podjetih
  • Obremenitev s terjatvami in slab proces izterjave.
  • Neskladnost finančnih virov – reševanje dolgoročnih naložb s kratkoročnimi finančnimi viri in obratno.
  • Slaba preventiva: pomanjkljivo finančno znanje in neuporaba primernih orodij.

Če želite nasvete, pa berite spodaj :)

Zelo težko bi našli boljši uvodni stavek kot tisti, ki ga je izrekel Tomi Šefman: »Podjetje ki ne uspe finančno planirati, planira za neuspeh«. Finance so polje preventive in strategije – vrhunska kombinacija, ki kakor človeško zdravje zasije šele takrat, ko ga izgubimo. Kaj so torej najpogostejše finančne napake, ki jih delajo podjetniki? O tem smo se pogovarjali na srečanju CEEDa, sTomijem Šefmanom (Deloitte, Borze Terjatev, Rog) Bogdanom Pušnikom (BPH Medvešek-Pušnik, Alta, RPM) in Robertom Petričem (Bisnode).

Pod drobnogled smo vzeli 5 pomembnih tem: dostopnost kapitala, upravljanje terjatev, poznavanje lastnih stroškov in potrebne marže, o ustreznosti financiranja ter seveda tudi o ključni temi – preventiva.

IMG_2503

Dostopnost kapitala: banke, ostali viri, krčenje.
Podjetniki so na srečanju poudarili težave pri iskanju virov financiranja in kako se varno poslovno krčiti, da preživijo do prihoda premostitvenih sredstev ali poslovnega izboljšanja.

Najprej – dotok kapitala mora biti pravočasen. Cash-flow je ključen. Bogdan Pušnik je odlično primerjal podjetje z vrhunskim atletom in cash-flow s krvjo, ki »če mu za predlogo odlijete kri iz žil, potem ni več važno koliko krvi mu boste dolili nazaj; ne bo več oživel. Ko v podjetju pade rampa, je konec zgodbe«. Tega se država premalo zaveda (morali bi odločneje ukrepati), podjetniki pa pogosto ne znajo pravilno pristopiti k bankam, da bi si pravočasno zagotovili sredstva. Na banko gredo takrat ko jim že zmanjka denarja in ko tudi banka ni več prepričana v preživetje podjetja ter v varnost sredstev. Dva podjetnika sta poudarila, da sta uspela banke prepričati v premostitvene kredite šele, ko sta na banki našla skrbnika, ki je šel osebno spoznat podjetje in njihov poslovni model, ko odnosa z banko ni vodila tajnica ali računovodstvo ampak sam lastnik, in ko so skupaj z banko vnaprej začeli predvidevati, kdaj bodo potrebovali sredstva za poslovanje ali celo širitev. Banko moraš prositi za kredit takrat, ko ga še ne rabiš. En podjetnik je zaradi finančnih težav tudi uspešno povezal banko in dobavitelje, da so se občasno med sabo koordinirali za financiranje delovanja podjetja. Ključno je vedeti, da v Sloveniji nekatere banke dajejo kredite (predvsem banke s tujimi partnerji), da pa je kredit včasih še lažje dobiti v sosednjih državah.

Ostali viri financ se skrivajo v interfinancah, dobaviteljskem faktoringu, mikrokreditiranju in v prodaji terjatev (pri tem smo Slovenci ne le zadržani ampak jih prodajamo šele takrat, ko so že skoraj ničvredne) vendar nikar ne nadaljuje s slovenskim športom ‘nategovanja dobaviteljev’ ker na ta način ubijate ne le celotno gospodarstvo, ampak tudi sebe.

Dobro morate vedeti, kdaj je čas za krčenje. Pri tem je pomembno razumeti, da je dilema pri krčenju tudi nevarnost, da se zareže v bodočnost, v razvoj. Kar pa je nujno, in tu so se strinjali ne le govorci ampak tudi udeleženci – potrebno je delati odločitve. Bolje se je odločiti kakor čakati, da se stvari same razrešijo.

IMG_2506

Eliminiranje terjatev
Klinična diagnoza slovenskega gospodarstva bi se lahko glasila »neplačilni tumor«. Predvsem mali podjetniki imajo ogromno terjatev in velikokrat nemoč pri izterjavi strank, sploh tistih večjih in močnejših. Izpostavilo se je tudi vprašanje kako terjati, a hkrati ohraniti dobre odnose za bodoče sodelovanje predvsem pri ključnih strankah. Petrič je poudaril, da je potrebno postaviti dober sistem izterjave. Poudaril je, da je cashflow naloga dveh sektorjev – prodaje in financ, ki morata sodelovati. Finance morajo sodelovati pri prodaji, tako da preverjajo stranke, ugotavljajo prodajne limite in tako dalje, prodaja pa mora pomagati pri izterjavi. Drugi podjetniki so predlagali tudi rešitve, kot so recimo dragi opomini in hitre tožbe (sploh, če je stranka zelo tvegana), popust na hitro plačilo računa, notarski zapisi za neposredno izvršljivost, vsi pa so se strinjali, da je potrebno delati na preventivi, izbirati stranke, neplačnike pa zelo trdo prijeti, ne glede na to kako ključni se nam zdijo za prihodnost.

Pušnik je poudaril, da »Ni razlike med neplačilom računa in krajo. Če imate stranke ki jih ne morete ostro terjati ali celo odpisati, potem ste v napačnem poslu in podpirate neplačilno prakso. Ali res želite na ta način poslovati še naslednjih pet let? Kradejo vam čas in denar. Vi 10% časa delate, 90% pa ga zabijate za izterjavo plačil za to delo«.

Nepoznavanje lastnih proizvodnih stroškov in potrebne marže
Pušnik in Šefman sta pri sodelovanju s CEED podjetniki ugotovila, da marsikdaj ne vedo, kje krvavijo in zakaj marža preprosto ne omogoča niti preživetja. Po besedah Šefmana gre za nepoznavanje lastnih stroškov – to je predvsem tipično za storitvena podjetja, med tem ko proizvodna podjetja pogosto ne znajo upravljati z zalogami in tako ne prepoznavajo priložnosti za optimizacijo. Sploh v današnjih časih je pomembno, da so podjetja optimizirana oziroma »fit«. To so tista podjetja, ki bodo preživela, je dopolnil Pušnik in poudaril, da je ‘cost management’ postal glavno pravilo na trgu, saj je danes zelo malo trgov in kupcev, ki iščejo nove funkcionalnosti, večina pa jih išče isto funkcionalnost za nižjo ceno.

IMG_2504

Vedno pametna izbira – preventiva – znanje in ustrezna orodja.

Prva linija preventive je vedno znanje – oziroma pravi sogovorniki, katere lahko pridobite tudi v okviru progama financ, na CEEDu.

Druga linija preventive je uporaba primernih orodij. Večina poslovnih dogodkov, kot so stečaji, nelikvidnost in neplačila, je predvidljivih, vendar le če imamo dovolj informacij. Petrič iz podjetja Bisnode je pojasnil, da Slovenija spada med 10 najboljših držav na svetu po dostopnosti poslovne inteligence in mnoga podjetja to s pridom izkoriščajo.

Ko boste preverjali finančno kondicijo svojih potencialnih strank, je potrebno razumeti, da obstajajo različne bonitetne ocene. Nekatere merijo verjetnost blokade, druge verjetnost stečaja, tretje verjetnost neplačila, itd. Petrič pravi, da lahko v Bisnode podjetjem tudi pripravijo sezname klientov po določenih kriterijih (tudi glede na tveganje) in da nudijo povezavo njihovih informacij s CRM sistemi podjetij, zato da prodaja in finance lažje izvajata svoje delo. Za zahtevnejše kupce nudijo tudi informacije o kreditnih limitih na aktivi strank in limitnim možnostih na pasivi strank.

Ker je slovensko gospodarstvo izvozno naravnano, je mnoge podjetnike zanimalo, kako lahko pridobijo poslovne informacije za tuja podjetja. Petrič je pojasnil, da kar zadeva trge bivše Jugoslavije, je možno pridobiti odlične poslovne informacije, saj je to zapuščina bivšega SDKja. Na teh trgih vam lahko pomaga tudi Bisnode. Istočasno pa je Petrič poudaril, da poslovanje na zahodu ni tako transparentno, saj tam lahko poročilo za le eno stranko stane nekaj sto evrov. Recimo, če neko podjetje v Nemčiji zamenja regijo poslovanja, zamenja tudi svojo številko in postane manj sledljivo. Iskanje poslovnih informacij je zato mnogo bolj zapleteno.

Igra na trgu se imenuje ‘Finance’.
Kakor matematika, na kateri temeljita vsa logika in znanost, tako so tudi finance temelj vsakega posla. Finance običajno niso prednost slovenskih podjetnikov, ki so svoj posel začeli z veseljem in vnemo in z mislijo na produkt, ne pa z mislijo na računske tabele. Ko trg še ni bil nasičen, je bilo za podjetnost potrebno dobra ideja, pogum, trdo delo in žrtvovanje. Podjetja so lahko rastla in dobro poslovala tudi če niso bila optimizirana. Danes so pravila igre drugačna. Trg se krči, ponudbe je veliko, in zmagovali bodo tisti, ki bodo znali dodajati vrednost ob optimiziranem poslovanju in pravi ceni.

Jernej Pintar
Barbara Bregar Mrzlikar

 

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi posojila, kredite, posoja denarja za podjetja in samostojne podjetnike od 1.000 do 30.000 EUR z zavarovanjem

 

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi posojila, kredite, posoja denarja za podjetja in samostojne podjetnike od 1.000 do 30.000 EUR z zavarovanjem

 

© Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 1 METODOLOGIJA © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 2 FINANČNA OCENA Postopek dodeljevanja finančne ocene temelji na razvrščanju podjetji znotraj posameznih primerljivih skupin. Posamezno podjetje se v prvem koraku razvrsti v eno izmed desetih skupin po kriteriju velikosti sredstev in v eno izmed desetih skupin po kriteriju velikosti celotnih prihodkov. Prvo skupino predstavljajo najmanjša podjetja oziroma podjetja z najmanjšimi prihodki, deseto skupino pa največja podjetja oziroma podjetja z največjimi prihodki. Namen razvrščanja je primerjava primerljivih podjetij med seboj – velika podjetja z velikimi, mala z malimi, ipd. Po razvrstitvi podjetji v primerljive skupine se v drugem koraku podobna podjetja razvrščajo po velikosti posameznega finančnega kazalnika. Pri nadaljnjem razvrščanju se uporabi šest finančnih kazalnikov likvidnosti in uspešnosti, končna bonitetna ocena pa se oblikuje na osnovi uspešnosti razvrstitve posameznega podjetja med podjetja znotraj pripadajoče skupine glede na posamezen kazalnik. Pri posameznem kazalniku se uporabi le ena izmed dveh možnih razvrščanj iz prvega koraka, bodisi razvrstitev, ki temelji na osnovi velikosti sredstev, bodisi razvrstitev, ki temelji na osnovi skupnih prihodkov. Izbor finančnih kazalnikov je omejen na šest najbolj reprezentativnih, ki jih poslovna in strokovna javnost v praksi najpogosteje uporablja. Vsako podjetje mora biti za preživetje likvidno in uspešno, zato so kazalniki ločeni na kazalnike likvidnosti ter kazalnike uspešnosti. Subjekti pri katerih se posameznega finančnega kazalnika ne more izračunati nimajo podane finančne ocene. Razlogi so lahko manjkajoči finančni podatki ali pa neustrezne vrednosti pri določenih finančnih postavkah. 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% A B C D E Bonitetna ocena Finančna ocena prikazuje poslovanje podjetja v preteklem letu in se jo izračunava enkrat na leto. Možne ocene so označene s črkami od A do E, pri čemer črka A označuje najboljši bonitetni razred, črka E pa najslabšega. Graf 1: porazdelitev populacije po bonitetni oceni na osnovi finančnih podatkov za leto 2012 © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 3 KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Delež dolga v financiranju Formula:     *100 003 00303         DDVF  Opis: [00303] – Finančne in poslovne obveznosti [003] – Skupaj obveznosti do virov sredstev (bilančna vsota) Opredelitev: Delež dolga v financiranju nam pove, koliko sredstev je financiranih s strani tujega kapitala. Višja, kot je vrednost kazalnika, bolj se podjetje financira s tujimi viri (kratkoročne in dolgoročne obveznosti). Višja vrednost kazalnika predstavlja višje tveganje s strani upnikov. Tuje financiranje je praviloma cenejša oblika financiranja kot financiranje iz lastnih virov. Za lastnike je boljše, da se podjetje financira iz tujih virov, ker se s tem praviloma povečuje donosnost podjetja. Zadolževanje s tujimi viri običajno prinaša višjo donosnost, toda prekomerno zadolževanje lahko pripelje do plačilne nesposobnosti. Čeprav so tuji viri običajno cenejša finančna oblika, so le-ti z vidika upnika bolj tvegani. Podjetje lahko prenese visoko zadolžitev pod pogojem, da je rast poslovanja zadovoljiva za pokrivanje bremena financiranja s tujimi viri ter tekoče stroške. V nasprotnem primeru se poveča tveganje, kar ima lahko za posledico problem plačilne nesposobnosti. Kazalnik se je izbral kot predstavnik kazalnikov dolgoročne plačilne sposobnosti. Dolgoročna plačilna sposobnost je bistvenega pomena za dolgoročni obstoj in poslovanje podjetja. Za dolgoročno preživetje podjetja je bistvenega pomena sestava obveznosti do virov sredstev. Lastnosti kazalnika:  Višja, kot je vrednost kazalnika, bolj je tvegano za upnika. Če ima podjetje visoko vrednost tega kazalnika, pomeni, da financira svoje poslovanje s tujimi viri. Na primer: če znaša vrednost kazalnika 0,6, to pomeni, da podjetje 60 odstotkov vseh sredstev financira s tujimi viri.  Vrednost nad 1 pomeni, da podjetje vsa sredstva financira z tujimi viri. To pomeni, da podjetje posluje z negativnim kapitalom, podjetje je pod kapitalizirano.  Podjetja z vrednostjo kazalnika pod 1 imajo običajno pozitiven kapital. Lahko se zgodi, da tudi ta podjetja beležijo negativen kapital, toda le v primerih, ko imajo visok delež rezervacij ali pasivne časovne razmejitve v sredstvih.  Podjetja, ki imajo vrednost 1, običajno imajo kapital enak nič.  Podjetja s poslovanjem v dejavnostih, v katerih se sredstva obračajo hitreje, lažje nosijo breme višje vrednosti tega kazalnika.  Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez sredstev. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 4  Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez obveznosti. Plačilna sposobnost Formula:          [0030302] [00102] PS Opis: [00102] – Kratkoročna sredstva [0030302] – Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti Opredelitev: Kazalnik plačilne sposobnosti nam pove, koliko kratkoročna sredstva krijejo kratkoročne obveznosti. Ta kazalnik nam ne omogoča presojati plačilne sposobnosti podjetja, temveč le dejavnike, ki utegnejo vplivati nanjo. Višja vrednost kazalca pomeni, da bo podjetje lažje poravnalo tekoče obveznosti. Vrednost kazalca se zmanjšuje, če tekoče obveznosti rastejo hitreje od kratkoročnih sredstev, kar lahko v prihodnosti poveča tveganje plačilne nesposobnosti. Vrednost kazalnika se lahko zniža, če pride do izničenja kakšne postavke med kratkoročnimi sredstvi (odpis slabih terjatev ali znižanja zalog) ali ko podjetje nenadoma poveča kratkoročne obveznosti (podjetje je v finančnih težavah, zato najame nova kratkoročna posojila). V praksi velja pravilo, da minimalno razmerje, ki zagotavlja določeno varnost, narekuje, da morajo biti kratkoročna sredstva dvakrat večja od kratkoročnih obveznosti. Če vrednost kazalnika zavzema previsoke vrednosti, lahko sklepamo, da podjetje neučinkovito uporablja kapital. To pomeni, da ima podjetje previsoko količino zalog za potrebe trga ali v preveliki meri kreditira kupce. Kazalnik smo izbrali za predstavnika kratkoročne plačilne sposobnosti. Kratkoročna plačilna sposobnost kaže zmožnost podjetja, da na kratek rok razpolaga z zadostno količino likvidnih sredstev za pokrivanje dospelih obveznosti. Lastnosti kazalnika:  Višja, kot je vrednost kazalnika, boljše je s strani upnika. V takšnem primeru kratkoročna sredstva pokrivajo kratkoročne obveznosti. Problem je v dejstvu, da kratkoročna sredstva ter kratkoročne obveznosti nimajo enake ročnosti.  Previsoka vrednost kazalnika nas opozarja, da kapital ni najbolje izkoriščen, saj ima podjetje previsoko vrednost zalog ali preveč financira kupce. Predpostavljamo, da se podjetje srečuje s problemom trženja lastnega izdelka ali storitve, kar dolgoročno pod istimi pogoji lahko pripelje do plačilne nesposobnosti, zaradi primanjkljaja poslovnih prejemkov.  Kazalnik je vedno pozitiven, ter nima zgornje meje.  Običajna vrednost kazalnika je okoli 1,5 do 2 odvisno od dejavnosti ter posameznega gospodarstva.  Če znaša vrednost kazalnika pod 1, pomeni, da ima podjetje nižjo vrednost kratkoročnih sredstev kot kratkoročnih obveznosti. Če znaša kazalnik nad 1, pa so kratkoročna sredstva višja od kratkoročnih obveznostih. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 5  Podjetja, ki poslujejo z nižjo vrednostjo kratkoročnih sredstev, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika. Podjetja, ki poslujejo z nizko vrednostjo zalog ali pa poslujejo s strategijo t. i. just in time, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika. Tudi podjetja, ki nimajo v poslovnem običaju, da financirajo kupce, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika.  Podjetja, ki poslujejo z nizko vrednostjo kratkoročnih obveznosti, imajo običajno visoko vrednost tega kazalnika.  Podjetja z visoko vrednostjo tega kazalnika in visoko vrednostjo deleža dolga v financiranju so dolgoročno bolj zadolžena kakor kratkoročno.  Če imajo visoko vrednost kazalnika plačilne sposobnosti in nizko vrednost deleža dolga v financiranju, pomeni, da uporabljajo relativno malo tujih virov za financiranje lastnega poslovanja.  Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko imamo v imenovalcu vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez kratkoročnih obveznosti.  Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko imamo v števcu vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez kratkoročnih sredstev. Servisiranje dolga Formula: – Izračun kazalnika za kapitalske družbe in zadruge ter agregate kapitalskih družb in zadrug:     0702 075  057 SD  – Izračun kazalnika za samostojne podjetnike in agregate samostojnih podjetnikov:     0702 071  057 SD  Opis: [075] – Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (po davkih) [071] – Celotni poslovni izid (pred davki) [057] – Odpisi vednosti (Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki) [0702] – Celotni odhodki Opredelitev: Kratkoročna plačilna sposobnost pomeni, da je podjetje likvidno. Najboljši pokazatelj kratkoročne plačilne sposobnosti je ažuren izkaz denarnih tokov, toda ta je za zunanje uporabnike težko dosegljiv podatek. Tako smo uporabili skrajšano verzijo denarnega toka. Mnogi analitiki uporabljajo vsoto poslovnega izida in amortizacije kot hitrega pokazatelja vrednosti denarnega toka v obračunskem obdobju. Denarni tok, ki ga razumemo kot prejemek, se uporabi za pokrivanje dospelih obveznosti. Dospele obveznosti predstavljajo izdatki. Točna vrednost izdatkov za posamezno podjetje je nedosegljiv podatek za zunanjega uporabnika. Tako smo poistovetili, da so izdatki enaki odhodkom, čeprav se zavedamo, da ni vsak izdatek odhodek ter vsak odhodek izdatek. Kazalnik servisiranje dolga je sestavljen iz denarnega toka v števcu ter celotnih odhodkov v imenovalcu. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 6 Višja vrednost kazalnika pomeni, da denarni tok v večji meri pokriva odhodke. Za samo podjetje je to dobro, saj se bo v takem primeru manj zadolževalo za pokrivanje tekočih obveznosti. Lastnosti kazalnika:  Višja, kot je vrednost kazalnika, boljše je. V takšnem primeru so odhodki bolj pokriti s strani ustvarjenega denarnega toka v obračunskem obdobju.  Če je vrednost kazalnika negativna, pomeni, da podjetje posluje z negativnim denarnim tokom – seštevek poslovnega izida z amortizacijo je negativen.  Če je vrednost kazalnika manjši od 1, pomeni, da podjetje posluje z nižjo vrednostjo ustvarjenega denarnega toka v primerjavi z odhodki. Če znaša kazalnik nad 1, je ustvarjeni denarni tok višji od celotnih odhodkov.  Podjetja, ki poslujejo v dejavnosti, kjer pri poslovanju ne ustvarjajo visokih odhodkov, bodo imela višjo vrednost tega kazalnika kot podjetja, ki poslujejo v dejavnosti, kjer poslujejo z visokimi odhodki (stroški materiala).  Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez celotnih odhodkov. V tem primeru smo postavili hipotezo, da je podjetje v mirujočem stanju. Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetja ne ustvarjajo denarnega toka. Kreditna izpostavljenost iz poslovanja Formula:   059 001020202 KI  Opis: [001020202] – Kratkoročne poslovne terjatve [059] – Poslovni prihodki Opredelitev: Kazalnik meri razmerje med poslovnimi terjatvami in poslovnimi prihodki na zadnji poslovni dan v izbranem poslovnem letu. Delež naj bi ponazarjal kreditno tveganje subjekta iz poslovanja in spada v skupino kazalnikov, ki merijo likvidnost poslovanja subjekta. V primeru večjega deleže neplačnikov lahko podjetje zaide v likvidnostne težave, posledice so lahko večanje kratkoročnega zadolževanja podjetja in v najslabšem primeru podjetje preide v prisilno poravnavo ali stečaj. Lastnosti kazalnika:  Višja kot je vrednost kazalnika večji je delež odprtih terjatev subjekta. Velik delež neporavnanih terjatev subjekta pomeni večjo kreditno izpostavljenost subjekta do svojih strank.  Kazalnik meri le kreditno izpostavljenost iz poslovanja in ne upošteva kreditne izpostavljenosti, ki jo ima subjekt iz danih posojil. Tovrstna izpostavljenost naj bi bila bolj kratkoročna.  Vrednosti kazalnika so odvisne tudi od dejavnosti, kjer subjekt posluje. V določenih dejavnostih so plačila odložena tudi po več mesecev, to pa ima vpliv na velikost kazalnika, saj se z večanjem odloga plačil veča delež odprtih neporavnanih terjatev. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 7  Poleg dejavnosti na kazalnik vpliva tudi velikost podjetja, ter politika poslovanja podjetja glede odlokov plačila. KAZALNIKI USPEŠNOSTI Poslovna donosnost sredstev Formula: Formula se razlikuje glede na obstoj finančnih podatkov za predzadnje leto. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 8 Opis: [001] = Sredstva [001P] = Sredstva predhodnega leta [051] = Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje [059] = Poslovni prihodki [060] = Poslovni odhodki Opredelitev: Donosnost sredstev nam pokaže uspešnost uporabe sredstev podjetja. Upnik lahko na podlagi kazalnika ugotovi, kako posluje podjetje. Na kazalnik je potrebno biti pozoren, saj je čisti poslovni izid obračunskega obdobja mnogokrat podrejen kreativnemu računovodstvu. Na podjetja z zelo visoko donosnostjo sredstev ter hkrati z zelo visoko vrednostjo kazalnika delež dolga v financiranju mora biti upnik pozoren, saj podjetje povečuje uspešnost na račun zadolževanja. Če podjetje ne poveča ali vsaj ne ohrani enake ravni prihodkov, se poveča verjetnost plačilne nesposobnosti. Lastnosti kazalnika:  Višja, kot je vrednost, boljše je ter bolj je podjetje donosno in učinkoviteje uporablja lastna sredstva.  Dejavnosti, ki poslujejo z nižjo vrednostjo sredstev, bodo imele višjo vrednost tega kazalnika. Primer storitvenih dejavnosti.  Če je vrednost kazalnika negativna, pomeni, da podjetje posluje negativno,  Če vrednost kazalnika znaša 1 ali več, pomeni, da podjetje običajno posluje z nizko vrednostjo sredstev ter posluje z dobičkom, ki ima vrednost enako ali večjo od zabeleženih sredstev. Takšno vrednost tega kazalnika imajo običajno podjetja, ki delujejo v dejavnosti, kjer ne potrebujejo veliko sredstev za poslovanje. Primer je tako imenovana nova ekonomija ali storitvene dejavnosti.  Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez sredstev.  Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje izkazuje dobiček v vrednosti nič. Koeficient obračanja sredstev Formula: Formula se razlikuje glede na obstoj finančnih podatkov za predzadnje leto. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 9       2 ( 001 001 ) 0701 P KOS   Opis: [0701] – Celotni prihodki [001] – Sredstva [001P] – Sredstva predhodnega leta Opredelitev: Kazalnik meri delež celotnih prihodkov v sredstvih. Lahko spada med kazalnike obračanja, če bi dobljeno vrednost delili s številom dni v letu. Tako pridobljena vrednost nam bi povedala, kolikokrat se sredstva obrnejo v letu dni. Tako pa ga lahko opredelimo kot kazalnik donosnosti ali uspešnosti. Kazalnik je namenjen tako lastnikom kot upnikom. Upniki lahko preko tega kazalnika razberejo, koliko celotnih prihodkov posamezno podjetje ustvari na dana sredstva. Večja, kot je vrednost kazalnika, uspešnejše podjetje posluje ter ima krajši poslovni obrat. Bolj kot je krajši poslovni obrat, bolj je podjetje likvidno ter manjša je verjetnost, da bi podjetje imelo likvidnostne težave. Krajši poslovni obrat pomeni, da sredstva potrebujejo manj časa za prehod iz nelikvidnega stanja v likvidno. Podjetja, ki imajo visoko vrednost kazalnika delež dolga v financiranju ter nizko vrednost kazalnika koeficient obračanja sredstev, imajo večjo verjetnost, da postanejo plačilno nesposobna. Kazalnik je bil izbran z namenom, da pokaže uspešnost poslovanja podjetja z vidika celotnega poslovanja. Poslovna donosnost sredstev pokaže le uspešnost poslovanja iz glavne poslovne dejavnosti brez financiranja. Podjetje z visoko poslovno donosnostjo iz poslovanja ter nizko vrednostjo kazalnika koeficient obračanja sredstev ima probleme s financiranjem (visoke finančne odhodke) samega sebe ali pa je zabeležilo nepredvidljiv dogodek (izredni odhodki). Lastnosti kazalnika:  Višji, kot je kazalnik, boljše je za podjetje ter večji delež celotnih prihodkov pokriva celotna sredstva.  Kazalnik je vedno pozitiven, ker celotni prihodki ter sredstva ne morejo biti nikoli negativna.  Če je vrednost kazalnika večja ali enaka 1, pomeni, da so celotni prihodki večji ali enaki vrednosti celotnih sredstev, kar pomeni, da se sredstva hitreje obračajo ter da ima podjetje krajši poslovni obrat.  Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez sredstev.  Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. V takem primeru podjetje posluje brez celotnih prihodkov. Podjetja, ki poslujejo brez celotnih prihodkov, obravnavamo, da so v mirujočem stanju, torej ne poslujejo.  Če vrednost kazalnika narašča na račun celotnih prihodkov, je to dober indikator za podjetje, da povečuje svojo finančno moč. Stabilen trend naraščanja prihodkov je zagotovilo, da bo podjetje sposobno vrniti dolg. Primerjava bonitetne ocene S primerjavo bonitetnih ocen subjektov za dve zaporedni leti poskušamo ugotoviti stabilnost modela. Bonitetna ocena naj bi bila stabilna in se načeloma ne sme bistveno spremeniti za posamezno podjetje iz leta v leto. S pomočjo migracijske matrike poskušamo zaznati v kolikšni meri model zadostuje pogoju stabilnosti: © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 10 Tabela 1: migracijska matrika za leto 2010/2011 v leto 2012 iz leta 2011 A B C D E A 60,73% 20,81% 9,12% 4,97% 3,18% B 24,25% 41,11% 26,83% 13,64% 7,04% C 7,43% 19,48% 29,06% 19,67% 8,60% D 5,25% 12,74% 24,06% 37,87% 23,08% E 2,33% 5,85% 10,93% 23,85% 58,10% Sosednji 84,98% 81,41% 79,95% 81,39% 81,18% Razvidno je, da se velika večina prehodov (v primeru sprememb) zgodi v sosednje bonitetne razrede. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 11 DINAMIČNA OCENA Dinamična ocena pri izračunu upošteva tako pretekle spremembe v podjetju, kakor tudi tekoče, vsakodnevne spremembe zato se lahko spreminja dnevno. V izračun dinamične ocene so vključeni vsi aktivni subjekti, ki niso v insolventnem postopku in imajo vsaj en TRR. Vir podatkov za dinamično oceno so naslednji kazalniki:  dejavnost;  lokacija;  profil podjetja;  tožbe;  blokade;  plačilni indeks;  finančni podatki. Kazalniki dinamične ocene Dejavnost Na uspešnost podjetja vpliva dejavnost v kateri deluje. Podjetje lahko deluje v dejavnosti v kateri so rezultati slabši in zato tveganja večja ali pa v dejavnosti, ki je bolj zdrava in zato tveganje manjše. Kazalnik dejavnost oceni vpliv tveganja dejavnosti na podjetje. Lokacija Na uspešnost podjetja vpliva njegova okolica oz. konkretneje lokacija na kateri deluje. Podjetje lahko deluje v občini ali regiji v kateri so rezultati slabši in zato tveganja večja ali pa v občini/regiji, ki je bolj zdrava in zato tveganje manjše. Kazalnik lokacije oceni vpliv tveganja lokacije na podjetje. Profil S kazalnikom profil zaobjamemo registracijske podatke, ki prinesejo dodatno informacijo o tveganju podjetja. Spremenljivke, ki vplivajo na točke kazalnika so podatki o starosti podjetja, bančnih računih itd. Tožbe Točke temeljijo na podatkih o narokih na sodiščih v zadnjih treh letih. Upoštevajo se statistike o skupnem znesku tožb, številu tožb in vlogi, ki jo je podjetje imelo v teh tožbah. Blokade Vsako podjetje ima lahko enega ali več transakcijskih računov. Banka v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-UPB1,2004) ali z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-1-UPB2,2006) lahko blokira transakcijski račun, ko na računu ni dovolj sredstev, da bi se poravnala določena obveznost imetnika transakcijskega računa. Točke temeljijo na statistiki blokad računov podjetja v zadnjih dveh letih in poglavitno vplivajo tudi na končno dinamično oceno podjetja. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 12 Plačilni indeks Točke na modulu plačilnega indeksa se podeljujejo na osnovi statistik zbranih v zadnjih 14 mesecih. Ta podatek je razviden le pri podjetjih, za katere imamo v bazi izračunane posamezne plačilne indekse. Finančni podatki Točke pri kazalniku finančnih podatkov temeljijo na zadnji dostopni bilanci, ki ne sme biti starejša od dveh let. Točke so dodelijo le podjetjem, samostojnim podjetnikom in zadrugam. Dodelitev točk temelji na petih kazalnikih, ki pa niso nujno enaki kot kazalniki, ki jih uporabljamo pri izračunu finančne ocene. Tukaj se upoštevajo podatki, ki so bolj relevantni za napovedovanje likvidnostnih težav podjetja. Obrazložitev razredov dinamične ocene Dinamična ocena v Bonitetah je predstavljena s plusi oziroma minusi. Plusi/minusi označujejo manjšo/večjo verjetnost blokade v prihodnjem letu (t.j. blokada TRR daljša od 60 dni). Populacija zajema vse aktivne subjekte, ki niso v insolventnem postopku in imajo aktiven vsaj en TRR. Statistika ocen subjektov (minuse imajo v večji meri subjekti, ki so imeli blokade v preteklosti): – 2 plusa (++): 25% populacije, povprečna verjetnost, da ne bo blokade v prihodnjih 12 mesecih 99% – 1 plus (+): 39% populacije, povprečna verjetnost, da ne bo blokade v prihodnjih 12 mesecih 96% – 1 minus (-): 23% populacije, povprečna verjetnost blokade v prihodnjih 12 mesecih 14% – 2 minusa (–): 13% populacije, povprečna verjetnost blokade v prihodnjih 12 mesecih 75% Subjekti, ki jim ne moremo določiti pravne oblike, ne morejo imeti več kot 1 plus, podobno velja za subjekte z negativnim kapitalom, novoustanovljene subjekte (mlajše od 2 let) in subjekte s pravno obliko gospodarske družbe, samostojni podjetnik ali zadruga za katere nimamo vsaj enih finančnih podatkov v zadnjih dveh letih. V Sloveniji je na leto blokiranih cca. 12.7% subjektov, blokade pa so v veliki meri povezane blokadami preteklih let. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 13 SEMAFOR Semafor vključuje tako informacije finančne ocene, dinamične ocene in statusov subjekta (labele). Če ni možno določiti luči na semaforju, potem je semafor ugasnjen (siva luč). RDEČA Rdeča luč je aktivna v naslednjih primerih: – Subjekt ima status: izbrisan, insolventen, blokiran ali pozor. – Subjekt ima verjetnost blokade v prihodnjih 12 mesecih več kot 86%. – Subjekt nima izračunane dinamične ocene, finančna ocena pa je zelo slaba (vsaj pet kazalnikov pod 3 točke). RUMENA Rumena luč je aktivna v naslednjih primerih: – Subjekt nima izračunane finančne ocene ima pa verjetnost blokade manjšo od 86%. – Subjekti z dinamično oceno minus, finančni ocena pa ni kritična (ima vsaj dva kazalnika ocenjena z več kot 3 točkami). – Subjekt ima slabo finančno oceno (vsaj pet kazalnikov pod 3 točkami) vendar ima dinamično oceno dva plusa. – Subjekt je brez dinamične ocene, vendar finančna ocena ni kritična (vsaj dva kazalnika ocenjena z več kot 3 točkami). ZELENA Zelena luč je aktivna v naslednjih primerih: – Subjekt nima izračunane finančne ocene, ima pa dinamično oceno dva plusa. – Subjekt ima dinamično oceno vsaj plus, finančni ocena pa ni kritična (ima vsaj dva kazalnika ocenjena z več kot 3 točkami). – Subjekt je brez DOC, vendar ima dobro finančno oceno (vsaj pet kazalnikov je ocenjenih z več kot 3 točkami). © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 14 KREDITNI LIMIT Kreditni limit je ocena maksimalne izpostavljenosti do subjekta, ki temelji na oceni potencialnega volumna poslovanja s subjektom in oceni rizičnosti subjekta za namen do 3 mesečnega odloga plačila. Znesek je vodilo, ki pomaga pri odločitvi kdaj poslovanje s subjektom zavarovati ali do katere meje dopustiti višino kredita poslovnemu partnerju pri poslovanju z odlogom plačila. Kaj vpliva na višino kreditnega limita? Večji ko je potencialni promet subjekta in manjša kot je rizičnost neplačila, višji bo znesek kreditnega limita. Manjši kot je potencialni promet subjekta in večja kot je rizičnost neplačila, nižji bo znesek kreditnega limita. Za subjekte v insolventnem postopku se kreditni limit ne ocenjuje. KREDITNA MARŽA Kreditna marža je priporočena minimalna kreditna marža za poslovanje s subjektom namen do 3 mesečnega odloga plačila. Temelji na oceni rizičnosti subjekta. Kreditna marža je ocena pričakovane izgube pri poslovanju s subjektom zaradi neplačil obveznosti iz poslovanja. Kaj vpliva na višino kreditne marže? Manjša kot je rizičnost neplačila, nižja bo kreditna marža. Večja kot je rizičnost neplačila, višja bo kreditna marža. Za subjekte v insolventnem postopku kreditna marža ni ocenjena. © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: support.si@bisnode.com, www.bonitete.si. 15 Izločitveni kriteriji Bonitetna ocena se NE izračuna za subjekte, ki delujejo v naslednjih sektorjih: Šifra Opis sektorja 12201 Javne druge denarne finančne institucije 12202 Domače zasebne druge denarne finančne institucije 12203 Druge denarne finančne institucije pod tujim nadzorom 12501 Javne zavarovalne družbe in pokojninski skladi 12502 Domače zasebne zavarovalne družbe in pokojninski skladi 12503 Zavarovalne družbe in pokojninski skladi pod tujim nadzorom Bonitetna ocena se tudi NE izračuna za vso dejavnost »Finančne iz zavarovalniške dejavnosti«, razen naslednjih sektorjev v dejavnosti: Šifra Opis sektorja 14100 Samozaposleni – delodajalci Bonitetna ocena se NE izračuna za novoustanovljena podjetja, to so podjetja, ki v poslovnem letu niso poslovala vseh 12 mesecev.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.