Podjetje PNC Naložbe nudi sekundarne podjetniške finančne vire za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo redno/dobro poslovanje ter ustrezno zavarovanje, vendar kljub temu ne dobijo na banki kredita. Financiranje je namenjeno za rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, ki na trgu že nekaj let poslujejo in ustvarjajo promet. Sekundarni podjetniški finančni viri so namenjeni predvsem za:
| · financiranje obratnega kapitala,
· nabavo materiala,
· izboljšanje likvidnosti podjetja,
· financiranje investicij v osnovna sredstva,
· financiranje nakupa drugih premičnin oz. strojev/naprav,
· poplačilo dolgov ali blokad,
· poplačilo DDV-ja,
· poplačilo dobaviteljev,
· širitev na trgu,
· itd. |
Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu s šestimi preprostimi investicijskimi postavkami, katere so se pokazale za uspešne, predvsem iz vidika, da podjetje preide iz »točke A«, ko ni kreditno sposobno, do »točke B«, da postane ponovno kreditno sposobno in se ga pri tem ne izčrpava po nepotrebnem. Investicijske postavke podjetja PNC Naložbe za pridobitev posojila:
| 1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta (cena posameznega posojila je oblikovana za obdobje enega leta, tudi če se posojilo vrne pred iztekom roka, ostane cena enaka).
2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR (višji zneski so ekonomsko neracionalni).
3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
4. Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja oz. poroka).
5. Način odplačevanja: a) donos mesečno in glavnica na koncu, b) donos in del glavnice mesečno, preostanek na koncu, c) donos in celotna glavnica mesečno.
6. Donosnost/cena posojila: odvisna od panoge in »bonitete« podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, ročnosti, namena itd. ter se oblikuje na osnovi tekočega povpraševanja. |
Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu s tržnimi regulativami, kar pomeni, da se vrednost/cena posojenih finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu. V nobenem primeru pa podjetje ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.
Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. financira rast in razvoj predvsem mikro in malih slovenskih podjetij, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oziroma postavkami. Financira se izključno podjetja, ki na trgu že poslujejo in ustvarjajo promet.
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)
Ti kazalniki sodijo med tako imenovane kazalnike navpičnega finančnega ustroja. Dobljeni so s primerjavo ožjih delov obveznosti do virov sredstev z njihovimi širšimi deli ali celoto. Izračunajo se na podlagi bilance stanja.
Kazalniki financiranja prikazujejo strukturo financiranja podjetja. Sredstva podjetja morajo biti financirana z viri financiranja. Ti so lahko lastni ali tuji. Od vsebine financiranja je odvisno tveganje poslovanja podjetja. Tako je podjetje ki ima malo lastnih virov financiranja praviloma v slabem položaju. Tega si lahko izboljša s pridobitvijo dolgoročnih tujih virov financiranja. Če tudi teh ni, pa vstopajo kratkoročni viri financiranja, kar pomeni, da je podjetje vezano na nezanesljive in praviloma drage vire financiranja. Idealnih razmerij med različnimi viri financiranja ni. Razlikujejo se od primera do primera. Nekaj napotkov pri obravnavi posameznih kazalnikov pa prikazujemo pri posameznih kazalnikih.
NA VRH
STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA
kapital
——————————–
obveznosti do virov sredstev
Kazalnik nam prikaže udeležbo kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev. Tako nam rezultat »1« pove, da so celotne obveznosti do virov sredstev sestavljene zgolj iz kapitala in rezultat »0«, da med obveznostmi do virov sredstev ni kapitala. Običajne vrednosti so med obema mejama. Katero stanje je najboljše? Odgovor ni preprost. Tako je za eno podjetje mogoče oblikovati več, za drugo podjetje pa manj kapitala. Nedvomno ni najbolje, če kazalnik zavzema eno od obeh skrajnih vrednosti. V primeru, da je »0« je podjetje financirano v celoti iz tujih virov in je poslovanje z njim tvegano. V primeru, da je njegova vrednost »1« pa podjetje ne uporablja tujih, praviloma cenejših virov. Postavlja se vprašanje gospodarnosti angažiranih virov.
NA VRH
STOPNJA DOLŽNIŠKOSTI FINANCIRANJA
dolgovi
————————————
obveznosti do virov sredstev
Kazalnik prikazuje delež dolgov v celotnih obveznostih do virov sredstev. Po svoji vsebini nam pove kolikšen del obveznosti do virov sredstev se nanaša na dolgove. Podobno, kot smo navedli pri kapitalu velja tudi tukaj. V primeru, da ima kazalec vrednost »1« je podjetje v celoti financirano iz dolgov in v primeru, da ima kazalnik vrednost »0« v celoti iz kapitala in drugih virov financiranja. Glede smiselnosti ene ali druge skrajnosti pa velja povedano pri kapitalu.
NA VRH
STOPNJA RAZMEJENOSTI FINANCIRANJA
vsota dolgoročnih rezervacij in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev
———————————————————————————————————
obveznosti do virov sredstev
Podobno kot prejšnji prikazuje ta kazalnik udeležbo dolgoročnih in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v obveznostih do virov sredstev. V primeru, da je vrednost kazalnika »0« potem teh virov ni in v primeru, da je »1« potem je v celoti financirano iz dolgoročnih in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ta vir financiranja je v podjetjih manj pomemben vir financiranja. Izjeme so spekulativna oblikovanja časovnih razmejitev, ko podjetja namesto dobička oblikujejo pasivne časovne razmejitve.
NA VRH
STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA
vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami)
———————————————————————————————————-
obveznosti do virov sredstev
Kazalnik prikazuje delež trajnega in dolgoročnega financiranja v obveznostih do virov sredstev. Ti viri financiranja se na splošno opredeljujejo kot »kvalitetni« viri financiranja. Načeloma vplivajo na večjo varnost poslovanja. V primeru, da jih je preveč se postavlja vprašanje gospodarnosti angažiranih virov sredstev in v primeru, da jih je premalo pa vprašanje tveganja poslovanja s takim podjetjem. Idealna velikost se razlikuje od primera do primera od dejavnosti do dejavnosti.
NA VRH
STOPNJA KRATKOROČNOSTI FINANCIRANJA
vsota kratkoročnih dolgov (skupaj s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami)
—————————————————————————————————————————
obveznosti do virov sredstev
Kazalnik prikazuje udeležbo kratkoročnih dolgov in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v obveznostih do virov sredstev. Kratkoročni viri sredstev so v pravilu nekvalitetni viri sredstev. Zelo težko je stabilno poslovanje pri podjetjih, ki imajo preveč teh virov. Velja, da so podjetja podkapitalizirana. Taka slika povečuje tveganje. Seveda pa navedeno ne velja absolutno. Prav lahko najdemo primere podfinanciranih in zelo uspešnih podjetij.
NA VRH
STOPNJA OSNOVNOSTI KAPITALA
osnovni kapital
———————-
kapital
Kazalnik prikazuje udeležbo osnovnega kapitala v kapitalu. Njegova izraznost je majhna. Prikazuje le razdelitev kapitala na njegove pojavne oblike. Osnovni kapital je kapital, ki se registrira na sodišču. Praviloma je v času nespremenjen. Spremembe kapitala (rezerve, nerazdeljeni dobički itd.) se prikazujejo na drugih računih kapitala. Praviloma je pri podjetjih, ki že dalj časa poslujejo kazalnik majhen. To pomeni, da so druge oblike kapitala večje od osnovnega kapitala. V okviru kapitala se prikazuje tudi izguba. Ta zmanjšuje kapital. Če bi bila večja od ostalih oblik kapitala, bi načela tudi osnovni kapital. V tem primeru bi lahko prikazani kazalnik imel vrednost večjo od »1«. To pomeni, da je osnovni kapital večji od vsote kapitala, pomeni, da ima podjetje izkazano izgubo.
NA VRH
KOEFICIENT DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA
dolgovi
———-
kapital
Kazalnik prikazuje razmerje med dolgovi in kapitalom. Pogosto je uporabljan pri ocenjevanju zadolženosti podjetij. Tako vrednost 1 pove, da sta kapital in dolgovi izravnana. Vrednost nad 1 pove, da je dolgov več kot kapitala, vrednost pod 1 pa pove, da ima podjetje več kapitala kot dolgov.
NA VRH
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)
Ti kazalniki spadajo v skupino kazalnikov navpičnega finančnega ustroja. Izračunajo se s primerjavo ožjih delov sredstev z njihovimi širšimi deli ali celoto. Po vsebini prikazujejo udeležbo opazovane kategorije v celotnih sredstvih ali v njihovem delu. S pomočjo teh kazalnikov izračunamo delež trajnih sredstev, obratnih sredstev, zalog, terjatev itd. v povprečnem stanju sredstev.
Kakšne so normalne vrednosti posameznih kazalnikov? Odgovor je težek. Nesporno lahko ugotovimo, da je njihova vrednost od dejavnosti do dejavnosti od podjetja do podjetja različna. Tako pri delovno intenzivni proizvodnji zavzema kazalnik udeležbe osnovnih sredstev v celotnih sredstvih majhno vrednost. Pri storitvenih dejavnostih ni pričakovati zalog proizvodov, torej bo kazalnik, ki prikazuje stanje zaloge v sredstvih »0« in podobno.
NA VRH
STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA
osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
————————————————————–
sredstva
Kazalnik prikazuje udeležbo neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v sredstvih. Pri sredstvih je treba jemati povprečno stanje. Neodpisana vrednost osnovnih sredstev je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti osnovnih sredstev. Pri branju tega kazalnika je zelo težko soditi o kvaliteti, primernosti udeležbe neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v sredstvih. Na njegovo velikost v veliki meri vpliva računovodska politika amortiziranja osnovnih sredstev. V primeru, da je podjetje uporabilo previsoke amortizacijske stopnje in obračunane amortizacije ni investiralo v osnovna sredstva bo vrednost kazalnika nizka. To pa ne pomeni , da podjetje nima osnovnih sredstev. Možna je tudi obratna slika v kateri je podjetje uporabljalo prenizke amortizacijske stopnje. Neodpisana vrednost osnovnih sredstev je previsoka. Zato bo udeležba osnovnih sredstev v sredstvih previsoka. Sklepali bi lahko, da je podjetje dobro opremljeno s sredstvi, da so sredstva nova, saj so neodpisana. Dejanska slika pa je prav obratna. Take in podobni slike mora bralec upoštevati pri branju kazalca.
NA VRH
STOPNJA OBRATNOSTI INVESTIRANJA
obratna sredstva
————————
sredstva
Podobno, kot smo navedli pri osnovnih sredstvih velja tudi za ta kazalnik. Tudi tukaj ima podjetje izreden vpliv na velikost izkazovanja vrednosti posameznih delov obratnih sredstev. Zaloge ima lahko vrednotene po polni lastni ceni ali pa po zoženi ceni in podobno. Merjenje posameznih kategorij vpliva na vrednost kazalca. Zato je treba pri branju poznati računovodske politike merjenja posameznih vrst obratnih sredstev.
NA VRH
STOPNJA FINANČNOSTI INVESTIRANJA
vsota dolgoročnih finančnih naložb in kratkoročnih finančnih naložb
————————————————————————————————-
Sredstva
Ta kazalnik prikazuje udeležbo finančnih naložb v sredstvih. Pri obravnavi sredstev priporočamo, da se upošteva povprečno stanje sredstev. V majhnih podjetjih običajno ta kazalnik nima visokih vrednosti, saj podjetja redko plasirajo sredstva v finančne naložbe.
NA VRH
STOPNJA DOLGOROČNOSTI INVESTIRANJA
vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev
————————————————————————————————————————
sredstva
Ta kazalnik je po vsebini podoben kazalniku deleža osnovnih sredstev v sredstvih. Tudi tukaj priporočamo uporabo povprečne vrednosti sredstev Kazalnik pove, kolikšna je udeležba neodpisane vrednosti osnovnih sredstev povečanih za dolgoročne finančne naložbe v stanju sredstev.
NA VRH
STOPNJA KRATKOROČNOSTI INVESTIRANJA
vsota obratnih sredstev (brez dolgoročnih poslovnih terjatev), kratkoročnih finančnih naložb in aktivnih časovnih razmejitev
————————————————————————————————————————
sredstva
Obravnavani kazalnik je vsebinsko podoben že opredeljenim. Pove nam udeležbo obratnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in aktivnih časovnih razmejitev v sredstvih.
NA VRH
STOPNJA ODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV
popravek vrednosti osnovnih sredstev
——————————————————–
nabavna vrednost osnovnih sredstev
Kazalnik prikazuje odpisanost osnovnih sredstev. Tako so stara osnovna sredstva visoko odpisana in obratno. Pri pojasnjevanju je treba biti pozoren na amortizacijske stopnje. Previsoke uporabljene stopnje prikazujejo visoko odpisanost osnovnih sredstev in s tem nakazujejo na zastarelost instaliranih osnovnih sredstev in v primeru prenizkih uporabljenih amortizacijskih stopenj vsebinsko obratno sliko.
NA VRH
KOEFICIENT OPREMLJENOSTI DELA Z OSNOVNIMI SREDSTVI
osnovna sredstva (po nabavni vrednosti)
———————————————————-
število zaposlencev v največji izmeni
Kazalnik prikazuje opremljenost dela. Na njegovi podlagi lahko prepoznamo vsebino opravljene dejavnosti. Tako je npr. pri letalskih prevoznikih prisotna visoka opremljenost in pri kaki storitveni dejavnosti nizka opremljenost z osnovnimi sredstvi.
NA VRH
KOEFICIENT TEHNIČNE OPREMLJENOSTI DELA
oprema (po nabavni vrednosti)
—————————————————-
število zaposlencev v največji izmeni
Za obravnavani kazalnik veljajo omejitve vezane na izkazovanje vrednosti osnovnih sredstev. V primeru nerealnega amortiziranja osnovnih sredstev lahko nudi popačeno sliko tehnološke opremljenosti dela. Kazalnik nam pove s kakšnim obsegom sedanje vrednosti osnovnih sredstev dela en delavec.
NA VRH
STOPNJA KRATKOROČNOSTI SREDSTEV
kratkoročna (obratna) sredstva
————————————-
sredstva
Vsebina tega kazalnika je povsem podobna prejšnjemu kazalniku. Razlika je le v vrsti sredstev, ki jo proučujemo (kratkoročna sredstva).
NA VRH
STOPNJA OPREDMETENOSTI KRATKOROČNIH SREDSTEV
zaloge
———————————
kratkoročna (obratna) sredstva
Koliko zalog je vsebovanih v kratkoročnih sredstvih.
Delež nam prikazuje obravnavani kazalnik. Priporočamo uporabo povprečnih stanj. V primeru velikih vrednosti je potrebno ugotoviti razloge. Splošni trendi vodijo k zmanjševanju vrednosti zalog in s tem k zmanjševanju njihove udeležbe v kratkoročnih sredstvih. Za obratna sredstva, tudi zaloge, je treba pridobiti vire financiranja. Ti pa stanejo, zato težimo k čim manjšemu obsegu obratnih sredstev. Pri tem so zaradi časovne vezave izredno pomembne zaloge. Kazalnik se giba v intervalu od »0« do »1«. Vrednost »1« je skoraj nemogoče pričakovati. Pomenila bi, da ima podjetje med obratnimi sredstvi le zaloge. Vrednost »0« je možna pri podjetjih, ki nimajo zalog.
NA VRH
STOPNJA NEOPREDMETENOSTI KRATKOROČNIH SREDSTEV
terjatve iz poslovanja
————————————
kratkoročna (obratna) sredstva
Neopredmetena oblika obratnih sredstev so terjatve. Med njimi so najpomembnejše terjatve iz poslovanja.
Kazalnik nam pove delež terjatev iz poslovanja v obratnih sredstvih. Te terjatve nastajajo s prodajo učinkov. Premoščajo čas fakturiranja učinka do plačila računa. Pomembno je, da je ta čas kratek. Vrednost kazalnika se giblje od »0« do »1«. Ni pravila za presojanje kvalitete rezultata. Vsekakor je redko pričakovati vrednost »1«. Ta bi pomenila, da so vsa obratna sredstva sestavljena iz obravnavanih terjatev. Vrednost »0« pa pomeni, da podjetje obravnavanih terjatev nima. Sodba o primernosti, neprimernosti terjatev iz poslovanja na osnovi tega kazalnika je lahko tvegana. Prav lahko si zamislimo sliko v kateri podjetje zelo dobro posluje in skrbi za nizek obseg obratnih sredstev. Posluje brez zalog, terjatve hitro vnovčuje. Obseg potrebnih denarnih sredstev je prav tako majhen. Izračunani kazalec bo imel visoko vrednost, saj bo v obratnih sredstvih velik del poslovnih terjatev, ki pa absolutno ne predstavljajo pomembne velikosti. Možna pa je tudi slika v kateri ima podjetje velike zaloge, veliko raznih drugih obratnih sredstev in velik obseg terjatev (slaba izterjava). Kazalnik bo zaradi obsega sredstev nizek. Podobnih primerov je še veliko. Zato je treba biti pri branju tega kazalnika zelo pazljiv.
NA VRH
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
Pri teh kazalnikih primerjamo postavke sredstev z njihovimi viri in obratno. Njihova izraznost je bogata. Ti kazalniki so pomembni pri presojanju kvalitete financiranja (pokritosti posameznih sredstev z ustreznimi viri financiranja).
NA VRH
KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV
Kapital
————————————————————–
osnovna sredstva(po neodpisani vrednosti)
Kazalnik nam prikazuje financiranje neodpisane vrednosti osnovnih sredstev s kapitalom. Osnovna sredstva so oblika dolgoročne vezave sredstev. Zato normalno pričakujemo ustrezno financiranje – dolgoročno. Kapital štejemo med kvalitetne vire financiranja. Zaželeno je, da bi bila osnovna sredstva financirana s kapitalom in dolgoročnimi krediti. Zato so dobre vrednosti okoli »1« ali večje. Vrednost »1« pomeni, da je vsa neodpisana vrednost osnovnih sredstev financirana s kapitalom. Vrednosti večje od »1« pomenijo, da so neodpisana osnovna sredstva v celoti financirana s kapitalom in da so s kapitalom financirana tudi druga sredstva. Vrednost kazalnika pod »1« pomeni, da je s kapitalom financiran le del neodpisane vrednosti osnovnih sredstev.
NA VRH
KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV
kapital
————————–
dolgoročna sredstva
Za ta kazalnik velja povedano pri prejšnjem kazalniku. Tudi tukaj pričakujemo vrednosti kazalnika »1« ali več, saj normalno pričakujemo, da so dolgoročna sredstva financirana z lastnimi in tujimi dolgoročnimi viri sredstev.
NA VRH
KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV
kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne pasivne časovne razmejitve
————————————————————————————————–
dolgoročna sredstva
S tem kazalnikom ugotavljamo kapitalsko in dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev. Vrednosti kazalnika, ki bi bile manjše od »1« pomenijo, da so dolgoročna sredstva financirana s kratkoročnimi viri. Govora je o podkapitaliziranosti. Če so nizke lahko pričakujemo težave z likvidnostjo. V primeru, da podjetje svoja sredstva neugodno financira pa lahko taka finančna struktura povzroči izgube in v končni fazi prenehanje podjetja.
NA VRH
KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV IN NORMALNIH ZALOG
kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne pasivne časovne razmejitve
——————————————————————————————-
dolgoročna sredstva + normalne zaloge
Ta kazalnik prikazuje kapitalsko in dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev in normalnih zalog. Vrednost »1« pove, da so dolgoročna sredstva in normalne zaloge v celoti financirane s kapitalom, dolgoročnimi dolgovi in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. V ostalem velja opredeljeno spredaj.
NA VRH
KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (HITRI KOEFICIENT)
likvidna sredstva
———————————
kratkoročne obveznosti
Kazalnik kaže sposobnost podjetja poravnati kratkoročne dolgove. V primeru, da so kratkoročni dolgovi manjši od likvidnih sredstev je njegova vrednost večja od »1«, kar je dobro in obratno, če so likvidna sredstva manjša od dolgovov je njegova vrednost manjša od »1«, kar je slabo.
NA VRH
KOEFICIENT POSPEŠENE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (POSPEŠENI KOEFICIENT)
vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev
—————————————————————
kratkoročne obveznosti
Kazalnik je podoben hitremu koeficientu. Pri pospešenem koeficientu merimo pokritost kratkoročnih obveznosti z likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami. Normalno je pričakovanje, da bomo uspeli z vnovčitvijo kratkoročnih terjatev pridobiti denar za plačilo kratkoročnih obveznosti. Vrednosti večje od »1« so dobre, saj kažejo, da bo podjetje svoje kratkoročne obveznosti plačalo z likvidnimi sredstvi in pričakovanimi prilivi iz naslova kratkoročnih terjatev. Obratna slika pa je lahko problematična. Rezultat manjši od »1« kaže, da podjetje z vnovčitvijo kratkoročnih terjatev in razpoložljivimi likvidnimi sredstvi ne bo uspelo poravnati kratkoročnih obveznosti.
NA VRH
KOEFICIENT KRATKOROČNE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (KRATKOROČNI KOEFICIENT)
kratkoročna sredstva
—————————————-
kratkoročne obveznosti
Kratkoročni koeficient kaže sposobnost podjetja, da poravna svoje kratkoročne dolgove s celotnimi kratkoročnimi sredstvi. Vrednost manjša od »1« kaže, da ne bo uspelo in obratno. V ostalem velja opredeljeno pri prejšnjih kazalnikih.
NA VRH
KOEFICIENT KOMERCIALNEGA TERJATVENO-OBVEZNOSTNEGA RAZMERJA
terjatve do kupcev
———————————–
obveznosti do dobaviteljev
Ta kazalnik nam prikazuje razmerje me obveznostmi do dobaviteljev in terjatvami do kupcev. Vrednosti večje od »1« povedo, da so terjatve večje od obveznosti, vrednosti manjše od »1« pa, da os večje obveznosti.
NA VRH
KOEFICIENT KRATKOROČNEGA TERJATVENO-OBVEZNOSTNEGA RAZMERJA
kratkoročne terjatve
—————————————–
kratkoročne obveznosti
Ta kazalnik nam prikazuje razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi terjatvami. Vrednosti večje od »1« povedo, da so terjatve večje od obveznosti, vrednosti manjše od »1« pa, da so večje obveznosti.
NA VRH
KAZALNIKI OBRAČANJA
Pri teh kazalnikih se primerjajo stanja iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Prikazujejo hitrost obračanja posameznih sredstev. Merijo jo lahko v koeficientu ali v dnevih. Poznavanje hitrosti obračanja posameznih sredstev je izrednega pomena za presojanje kvalitete poslovanja.
Obračanje lahko ponazorimo tudi s časom angažiranja posamezne kategorije med sredstvi oziroma viri sredstev v nekem podjetju.
Izračuni temeljijo na primerjavi neke dinamične kategorije (prihodki, odhodki itd.) s statično kategorijo (na primer obratna sredstva, osnovna sredstva itd.). Statična kategorija ponazarja stanje neke kategorije v opazovanem trenutku. Dinamična kategorija je vsota istovrstnih vsebin v nekem obdobju. Stanje neke kategorije se v času spreminja. Tako imamo na primer vsaki dan različno stanje zalog, denarja itd. Dinamična (lahko rečemo tudi prometna) kategorija je praviloma odvisna od neke statične kategorije. Tako so bili prihodki od prodaje blaga uresničevani skozi celotno časovno obdobje. Prodati je bilo mogoče le to, kaj smo imeli (zalogo). Prav lahko si zamislimo primer, ko smo imeli dolgo časa zalogo. V trenutku prodaje pa je nimamo več. Izračunamo kazalnik na določen dan na primer po prodaji in izračun upošteva nizko stanje zalog. Je pravilen? Ne. V izogib zmotam, ki so posledica zajemanja statične kategorije, moramo upoštevati povprečno stanje te kategorije v obdobju, v katerem je oblikovana dinamična kategorija. Tako pri dinamični kategoriji, ki je bila oblikovana v nekem poslovnem letu, upoštevamo povprečno stanje vsebinsko povezane kategorije.
Povprečno stanje izračunamo iz čim več stanj. V praksi je običajno, da upoštevamo stanje na prvi dan opazovanega obdobja in nato stanje vsak zadnji dan meseca v opazovanem obdobju. Pri poslovnem letu tako upoštevamo 13 stanj. Upoštevanje povprečnega stanja zmanjšuje tveganja napačne vsebine izračunanih kazalnikov obračanja. Kazalnike obračanja izračunavamo kot koeficent ali kot čas vezave kategorije. Koeficient izračunamo s primerjavo dinamične kategorije s povprečnim stanjem statične kategorije. Ponazorimo ga s pomočjo spodnjega splošnega zapisa:
Dk
k = ——————-
PSk
Dk – prometna vrednost
PSk – povprečno stanje vsebinsko povezane kategorije
k – koeficient obračanja
Izračunani kazalnik pove kolikokrat v nekem obdobju se je neka kategorija obrnila. Tako na primer izračunana vrednot koeficienta 4 pomeni, da se je ta kategorija obrnila 4 krat v opazovanem obdobju, na primer v letu dni.
Pomembno je, da se pri izračunu upoštevajo vsebinsko povezane kategorije. Tako na primer vemo, da so terjatve iz poslovanja povezane s prihodki iz poslovanja. Zato, če nas zanima obračanje terjatev iz poslovanja primerjamo ustvarjene prihodke v nekem obdobju s povprečnim stanjem terjatev iz poslovanja v istem obdobju. Primeroma navajamo nekatere povezane kategorije, ki jih upoštevamo pri izračunu posameznih koeficientov obračanja:
NA VRH
KOEFICIENT OBRAČANJA OBRATNIH SREDSTEV
poslovni odhodki v letu dni brez amortizacije
————————————————————
povprečno stanje obratnih sredstev
Gornji kazalnik prikazuje koliko odhodkov odpade na enoto kratkoročnih (obratnih) sredstev. Lahko tudi rečemo: kolikokrat na leto se povprečno stanje sredstev obrne. Pri njegovem izračunu priporočamo uporabo povprečnega stanja kratkoročnih sredstev.
NA VRH
KOEFICIENT OBRAČANJA OSNOVNIH SREDSTEV
amortizacija v letu dni
————————————————————————
povprečno stanje osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti)
Po svoji vsebini prikazuje delež letne amortizacije v povprečnem stanju osnovnih sredstev – neodpisani vrednosti. Rezultat pove koliko so se osnovna sredstva v enem letu obrnila.
NA VRH
KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG MATERIALA
porabljeni material v letu dni (po nabavnih cenah)
———————————————————————–
povprečna zaloga materiala (po nabavnih cenah)
Kolikokrat se je obrnila zaloga v enem letu? Rezultat nam prikaže gornji koeficient.
NA VRH
KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG PROIZVODOV
prodani proizvodi v letu dni (po proizvajalnih stroških)
——————————————————————————-
povprečna zaloga proizvodov (po proizvajalnih stroških)
Za ta koeficient velja povedano spredaj. Rezultat pove kolikokrat so se v letu dni obrnile zaloge proizvodov.
NA VRH
KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG TRGOVSKEGA BLAGA
prodano blago v letu dni (po prodajnih cenah)
—————————————————————–
stanje zalog blaga (po prodajnih cenah)
Za ta koeficient velja povedano spredaj. Rezultat pove kolikokrat so se v letu dni obrnile zaloge trgovskega blaga.
NA VRH
KOEFICIENT OBRAČANJA TERJATEV DO KUPCEV
Prejemki od kupcev v letu dni
————————————————-
povprečno stanje terjatev do kupcev
Za ta koeficient velja povedano spredaj. Rezultat pove kolikokrat so se v letu dni obrnile terjatve do kupcev.
NA VRH
KOEFICIENT MESEČNE ZADOSTNOSTI ZALOGE PROIZVODOV
stanje zalog proizvodov (po proizvajalnih stroških)
————————————————————————-
povprečna mesečna prodaja (po proizvajalnih stroških)
Kazalnik pove razmerje med poprečno mesečno zalogo in stanjem zalog proizvodov.V primeru, da je poprečna mesečna prodaja večja od stanja zalog ima vrednost večjo od »1« in obratno.
NA VRH
KOEFICIENT DNEVNE TRAJNOSTI KREDITIRANE PRODAJE
Stanje terjatev do kupcev
————————————————–
povprečni dnevni prihodki iz prodaje na kredit
Rezultat nam pove čas vezave terjatev do kupcev. Merimo ga v dnevih. Izraznost koeficienta lahko povečamo tako, da ga prikažemo v dnevih. Tako povemo, da se je neka kategorija obrnila (bila vezana) v nekem številu dni.
Izračun v dnevih opravimo tako, da obdobje »i« merjeno v dnevih delimo s Ko (koeficientom obračanja. V primeru, ko smo izračunali koeficient obračanje 4 se pod predpostavko, da obdobje traja 360 dni, kategorija obrne v 90 dnevih. Namesto dni lahko upoštevamo kakšno drugo časovno kategorijo (dnevi, meseci leta).
NA VRH
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
Ti kazalniki s tehnično tehnološkega vidika kažejo učinkovitost porabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa uspešnost porabe sredstev. Kazalniki so pomembni pri presojanju kvalitete poslovanja.
Primerja se lahko določene kategorije z odhodki, lahko določene kategorije s poslovnimi prihodki in določene poslovniizidne kategorije s poslovnimi prihodki.
NA VRH
KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA
poslovni prihodki
—————————-
poslovni odhodki
Kazalnik prikazuje razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. V primeru, da so prihodki večji od odhodkov ima vrednost večjo od »1« in v primeru, da so odhodki večji od prihodkov vrednost manjšo od »1«. Dobre so vrednosti nad »1«.Kazalnik lahko izračunamo tudi kot: prihodki od poslovanja ± sprememba vrednosti zalog proizvodov stroški poslovanja
NA VRH
KOEFICIENT CELOTNE GOSPODARNOSTI
prihodki
————-
odhodki
Razmerje med prihodki in odhodki je eden temeljnih kazalnikov. Pove nam koliko prihodkov smo ustvarili z enoto odhodkov. V primeru, da je rezultat večji od »1« pomeni, da smo ustvarili več prihodkov kot odhodkov in obratno. Dobre so vrednosti nad »1«.
NA VRH
STOPNJA PROIZVAJALNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV
stroški proizvajanja v prodanih količinah
——————————————————–
poslovni prihodki
Kazalnik pove, koliko znašajo stroški proizvajanja v prodanih količinah v poslovnih prihodkih.
NA VRH
STOPNJA PRODAJNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV
stroški prodajanja poslovni
——————————————-
prihodki
Kazalnik pove, koliko znašajo stroški prodajanja v poslovnih prihodkih.
NA VRH
STOPNJA SPLOŠNODEJAVNOSTNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV
stroški splošnih služb
———————————
poslovni prihodki
Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na stroške splošnih služb.
NA VRH
STOPNJA TEHNIČNE (ZMOGLJIVOSTNE) STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV
stroški amortizacije
——————————
poslovni prihodki
NA VRH
STOPNJA DELOVNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV
stroški dela
————————-
poslovni prihodki
Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na stroške dela.
stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov
——————————————————————
stroški materiala
Nekatera sodila gospodarnosti pa primerjajo poslovni izidne kategorije s prihodkovnimi kategorijami. Dobre so velike vrednosti, saj povedo udeležbo poslovno izidne kategorije v prihodkovni kategoriji. Taki kazalniki so:
NA VRH
STOPNJA KOSMATE DOBIČKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV
kosmati poslovni dobiček
—————————————-
poslovni prihodki
Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na kosmati (bruto) poslovni dobiček.
NA VRH
STOPNJA DOBIČKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV
poslovni dobiček
—————————-
poslovni prihodki
Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na poslovni dobiček.
NA VRH
STOPNJA DOBIČKOVNOSTI PRIHODKOV
dobiček
—————–
prihodki
Kazalnik prikaže stopnjo dobičkovnosti prihodkov.
NA VRH
STOPNJA ČISTE DOBIČKOVNOSTI PRIHODKOV
čisti
—————————–
dobiček prihodki
Kazalnik prikazuje stopnjo čiste dobičkovnosti prihodkov. V primeru izgube so kazalniki negativni.
NA VRH
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI
Gre za eno najpomembnejših vrst kazalnikov. Prikazujejo uspešnost uporabljenih sredstev glede na donos, h kateremu so pripomogla. Prikazujemo nekaj možnih kazalnikov:
NA VRH
KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA (ROE)
čisti dobiček v poslovnem letu
——————————————————————————————-
povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)
Nesporno je izraznost tega kazalca oziroma kazalcev bogata. Prikazuje stopnjo donosnosti kapitala. Z drugimi besedami – prikazuje dobiček oziroma čisti dobiček na enoto kapitala. V literaturi se pogosto predstavlja s kratico ROE (povrnitev kapitala) Pri tem pa je treba biti pozoren, saj ga v nekaterih virih izračunavajo kot obrat (kapital / čisti dobiček). Nekateri avtorji uvrščajo ta kazalnik med najpomembnejše kazalnike.
NA VRH
KOEFICIENT ČISTE DONOSNOSTI SREDSTEV (ROA)
čisti dobiček + dane obresti v poslovnem letu
———————————————————
povprečna sredstva
Kazalnik je vsebinsko podoben prikazanemu prej, vendar zajema druge vsebinsko povezane kategorije. Kazalnike poznamo tudi po imenu ROA (povrnitev sredstev).
NA VRH
KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA
čisti dobiček v poslovnem letu
————————————————–
povprečni osnovni kapital
Izraznost kazalnika je lahko vprašljiva. Prikazuje dobičkonosnost osnovnega kapitala, ki je redko ekonomsko relevantna kategorija.
NA VRH
KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA
vsota dividend za poslovno leto
———————————————–
povprečni osnovni kapital
Kazalnik prikazuje dividendnost osnovnega kapitala.
NA VRH
STOPNJA DIVIDENDNOSTI ČISTEGA DOBIČKA
vsota dividend za poslovno leto
—————————————————-
povprečni čisti dobiček
Kazalnik nam prikazuje delež čistega dobička ki smo namenili za dividende.
NA VRH
OSNOVNA ČISTA DOBIČKONOSNOST NAVADNE DELNICE
čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
—————————————————————————
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic
Kazalnik kaže osnovni čisto dobičkovnost navadne delnice.
NA VRH
POPRAVLJENA ČISTA DOBIČKONOSNOST NAVADNE DELNICE
popravljeni čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
——————————————————————————————–
povprečno število popravljenih uveljavljajočih se navadnih delnic
Izraznost tega kazalnika je podobna prejšnjemu.
NA VRH
DIVIDENDNOST NAVADNE DELNICE
vsota dividend za navadne delnice v poslovnem letu
—————————————————————————
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic
Kazalnik prikazuje dividendnost navadne delnice.
NA VRH
OSTALI KAZALNIKI POVEZANI Z DELNICAMI
V zvezi z delnicami oziroma vrednostjo delnic na borzi se med drugimi pojavljajo še kazalniki P/E (cena delnice/čisti dobiček na delnico); P/BV (cena delnice/knjigovodska vrednost delnice) in P/S (cena delnice/prodaja na delnico). Dobre so čim nižje vrednosti. Kazalniki so po vsebini kazalniki obračanja.
NA VRH
KAZALNIKI DOHODKOVNOSTI
Dohodek je po svoji vsebini najbližji dodani vrednosti.
V podjetju predstavlja razliko med prihodki in tistimi odhodki, ki izvirajo iz trošenja delovnih sredstev, predmetov dela in tujih storitev.
Dohodek se deli zaposlencem v obliki plač ipd., kreditodajalcem, lastnikom (dividende) in podjetju (rezerve, različne oblike kapitala oblikovanega iz dobička).
NA VRH
STOPNJA UDELEŽBE ZAPOSLENCEV V DOHODKU
vsota čistih plač (brez vštetih dajatev) in drugih deležev zaposlencev
————————————————————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
Kazalnik nam prikaže stopnjo udeležbe čistih plač in drugih deležev zaposlencev v dohodku.
NA VRH
STOPNJA UDELEŽBE FINANCERJEV V DOHODKU
vsota danih obresti in dividend
—————————————————————————————-
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
Kazalnik prikazuje stopnjo udeležbe danih obresti in dividend v dohodku.
NA VRH
STOPNJA UDELEŽBE DRŽAVE V DOHODKU
vračunani davki (skupaj z davki v plačah)
———————————————————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
Kazalnik prikazuje stopnjo davkov v dohodku.
NA VRH
STOPNJA UDELEŽBE PODJETJA V DOHODKU
čisti dobiček po odbitku dividend
——————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
Kazalnik prikazuje stopnjo čistega dobička v dohodku.
NA VRH
POVPREČNA MESEČNA KOSMATA PLAČA POVEČANA ZA KOSMATE UDELEŽBE ZAPOSLENCEV
vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih kosmatih plač in drugih kosmatih udeležb zaposlencev
———————————————————————————————————————————
povprečno število zaposlencev
Kazalnik prikazuje povprečno bruto plačo na delavca.
NA VRH
POVPREČNA MESEČNA ČISTA PLAČA POVEČANA ZA ČISTE UDELEŽBE ZAPOSLENCEV
vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih čistih plač in drugih udeležb zaposlencev (to je brez dajatev)
——————————————————————————————————————————————–
povprečno število zaposlencev
Kazalnik prikazuje povprečno čisto plačo na zaposlenca
