Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Poplačilo terjatev – zavarovanja ali možni kredit za financiranje poslovanja

Poplačilo terjatev – zavarovanja ali možni kredit za financiranje poslovanja

06.07.2020

Plačilna disciplina v Sloveniji je še dandanes problem za številna podjetja, ki zaradi neplačanih terjatev ne morejo normalno poslovati, kljub navidezno pozitivni bilanci. Po podatkih številnih raziskav je plačilna nedisciplina v Sloveniji še vedno nadpovprečno visoka v primerjavi z ostalimi razvitimi Evropskimi državami.

Še posebej je problem, ko velika podjetja ne plačajo manjših podizvajalcev, pri katerih neplačilo pogubno vpliva na usodo podjetja. Kljub očitni terjatvi in očitni dolžnosti dolžnika, da plača, to malemu podjetju ne pomaga, saj sodni postopki za izterjavo terjatev trajajo tako dolgo, da podjetja vmes že propadejo. Pogodbe so tudi spisane neugodno za njih, saj imajo velika podjetja veliko večjo pogajalsko moč in narekujejo določbe pogodbe. Tudi drugače v poslovni praksi kupnina ni plačana že vnaprej, prav tako plačilo za storitev ni izdano za vnaprej, ampak po navadi šele po opravljeni storitvi. Tako obstaja tveganje za naplačilo.

V primeru neplačila je treba terjatev izterjati preko sodišča. Vendar pa je Slovenija na žalost znana po dolgih postopkih pred sodišči, in dolge izterjave negativno vplivajo na podjetja, njihovo konkurenčnost in tudi stabilnost. Tako se sodna izterjava ne bo vedno zdela najboljša rešitev. Najbolj varna pot je, da si podjetje zavaruje plačilo terjatev že vnaprej, ob sklenitvi pogodbe iz katere terjatev nastane. Tako podjetje ne bo rabilo posegati po dolgih sodnih postopkih, ampak bo imelo na voljo vnaprej zagotovljeno alternativo. Tako v pravu ter v praksi obstaja veliko načinov Tako obstaja veliko načinov, kako zavarovati svoje terjatve in si tako zagotoviti poplačilo le-teh.

Seveda bo za pogodbene dogovore za spodaj naštete možnosti zavarovanja terjatev mnogokrat odločilna pripravljenost potencialnega dolžnika za takšna zavarovanja. To bo odvisno od pogajalske moči podjetja in interesa za sklenitev pogodbe. Vendar pa obstaja v primeru, da se možne instrumente zavarovanja pozna tudi več možnosti, da jih ima podjetje možnost uporabiti.

Ara

Ara pomeni nek predujem v denarju, ali v kakšni drugi obliki, ki jo ena stran da drugi, da se zagotovi, plačilo – gre za neke vrste predplačilo (vendar pa se ara načeloma ne šteje kot predplačilo, saj se ob izpolnitvi bodisi vrne, bodisi všteje v ceno. Če bo nek prodajalec prodajal nepremičnino in jo bo potencialni kupec želel, vendar ne bo še plačal celotne kupnine, lahko dolžnik zahteva neko predplačilo, ki se imenuje ara. Tako si zavaruje plačilo terjatve, oziroma je en del že pridobil.

Poroštvo Poroštvo je oblika osebnega zavarovanja terjatev. Poroštvo pomeni, da se neka oseba, bodisi fizična, bodisi pravna s pogodbo zaveže, da bo poplačala dolžnikov dolg, v primeru, da ga on ne bo mogel poplačati. Tako

lahko v primeru neuspešne izterjave od dolžnika upnik upravičeno poskusi dolg izterjati od poroka in ga lahko celo toži na poplačilo terjatve. To bo smiselno, ko bo upnik smatral, da bo poplačilo od poroka lažje kot od dolžnika, ker ima porok na primer boljšo plačilno sposobnost. 

V primeru, da upnik terjatev od poroka izterja, bo od notranjega razmerja med dolžnikom in porokom odvisno kako bo porok terjal dolžnika na vračilo denarja. Odnos v poroštvu je torej tristranski, in vsak od njih je urejen z določenimi medsebojnimi pravili. Najprej imata dolžniški odnos upnik in dolžnik terjatve. Nato obstaja odnos med porokom in upnikom, porok se napreč upniku zaveže, da bo poravnal terjatev upnikovega dolžnika. Tretjič obstaja notranji odnos med porokom in dolžnikom, kjer je pomembno predvsem kako bo porok izterjal potem terjatev od dolžnika, ter kaj je podlaga za poroštvo.

Prodaja z lastninskim pridržkom

V tem primeru se bo v namen zavarovanja upnik z dolžnikom dogovoril, da lastninska pravica na prodani stvari s strani upnika z izročitvijo ne bo prišla, ampak si jo bo upnik pridržal in prešla bo šele s plačilom kupnine. Tako bo imela upnik na stvari do plačila kupnine določene pravice, in lahko si jo bo »vzel nazaj« v posest v primeru neplačila. To tudi pomeni, da načeloma dolžnik glede te stvari ne bo mogel prenesti lastninske pravice na svojega kupca, ker je tudi sam nima. Seveda pa ta omejitev velja le med upnikom in dolžnikom, zato proti dobroverni tretji osebi učinka ne bo. To pomeni, da če dolžnik to stvar, na kateri ima upnik zadržano lastninsko pravico, proda naprej, bo dobroverna tretja oseba lastninsko pravico vseeno dobila in dolžnik ji te stvari ne bo mogel vzeti.

Pravica pridržanja

Pravica pridržanja deluje tako, da ima upnik, če ima v posesti kakšen predmet od dolžnika, potem ga ima pravico zadržati. Zadrži in ne vrne dolžniku ga lahko vse dokler dolžnik ne poplača terjatve. V primeru neplačila zapadle terjatve, ima upnik v primeru zadržane stvari pravico se iz te stvari celo poplačati, kot da bi imel na stvari pravo zastavno pravico.

Pogodbena kazen

Pogodbena kazen je določba v pogodbi, ki pavšalno določa točno določen znesek denarja, ki ga mora dolžnik plačati, če svojega dolga ne poplača. Višina kazni je določena v pogodbi, zato ni potrebno dokazovati škode in nato izračunati škodo, ki je nastala, ker upnik ni bil pravočasno poplačan. Za denarne obveznosti se takšna pogodbena kazen določi v obliki zamudnih obresti, glede katerih se je tudi treba dogovoriti, če ne bo veljala zakonska obrestna mera v višini okoli 8% na leto.

Zastavna pravica

Zastavna pravica je pravica upnika, da se v primeru, če dolžnik ne plača, iz stvari, ki je zastavljena za terjatev, poplača. Vzemimo za primer neko podjetje, ki je izdelalo in dostavilo velik stroj nekemu drugemu podjetju. To prvo podjetje želi poskrbeti, da bo drugo podjetje res plačalo. To drugo podjetje ima zelo veliko vreden tovornjak. Da si bo zagotovilo poplačilo svoje terjatve glede stola, bo prvo podjetje zahtevalo, pred dostavo, da podjetju napišeta, da, v primeru, da eno podjetje za stroj ne plača, drugo podjetje lahko poplača iz tovornjaka, na primer ga proda.

Zastavna pravica se torej ustanovi z namenom zavarovanja terjatve. Pomeni hiter način poplačila v primeru neplačila, saj je stvar poplačila že določena, in dobi upnik v primeru neplačila na njej določene pravice, ki pomagajo pri poplačilu. Prednost zastavne pravice je, da ima upnik v primeru, da je na stvari nastala ta pravica na določeni stvari,  pravico, da se iz nje poplača pred ostalimi upniki dolžnika, ki te pravice ne stvari nimajo.

Predmet so lahko vse možne stvari, premičnine, nepremičnine, razne pravice ter vrednostni papirji, pogoj je le, da so kaj vredne, tako, da se lahko prodajo in se iz njih dolžnik poplača. Ustanovi se s pravnim poslom, lahko pa jo v sporu ustanovi tudi sodišče, ali pa nastane kar po zakonu, ko so izpolnjene predpostavke za nastanek. Pri sklepanju pogodbe mora biti podjetje pozorno, da ni stvar že zastavljena veliko drugim upnikom, z velikimi terjatvami. Če je temu tako, lahko da bo upnik ostal brez poplačila, če je pred njih že 10 upnikov z velikimi

terjatvami. Sedeva pa je to odvisno od višine terjatev, ter seveda od vrednosti predmeta, oziroma njegove prodajne vrednosti.

Pomemben aspekt zastavne pravice je hipoteka, ki ji zastavna pravica na nepremični. Velikokrat jo kot zagotovilo za poplačilo kredita zahtevajo banke, ko podjetjem odobrijo kredit. Hipoteko je treba tudi vpisati v zemljiško knjigo, zato se šteje, da je znana vsem in bo učinkovala tudi proti tretjim, dobrovernim osebam.

Nadalje je pogosta tudi zastavna pravica na premičninah, bodisi takšna kjer bo upnik dobil predmet v posest, bodisi takšna ki je ne-posestna. V primeru posestne, mora zastavni upnik za stvar skrbeti s skrbnostjo dobrega gospodarja in stvar ob poplačilu takoj vrniti, nespremenjeno.

Prepoved ustanavljanja obremenitev in prepoved odtujitve

Možnost je tudi, da podjetje, ko proda nek izdelek oziroma predmet, na premoženju dolžnika ustanovijo prepoved obremenitve in odtujitve. To bo pomenilo, da bo kupec stvari moral stvar pustiti takšno kot je, ne sme ustanavljati zastavne pravice, ali jo drugače obremeniti, prav tako pa tudi ne prodati naprej. To pomeni, da se bo upnik iz te stvari lahko sigurno poplačal. Predstavljajmo si scenarij, ko ima dolžnik popolno stvar, iz katere se bo upnik lahko poplačal, v primeru, da dolžnik ne poplača terjatve. Vendar pa obstaja možnost, da bo dolžnik to stvar prodal preden se bo upnik lahko poplačal iz nje. S to varovalko se izogne nevarnosti, da bo dolžnik odsvojil to stvar, in si zagotovi, da bo možno iz nje poplačilo.

Takšen dogovor se sklene s pogodbo in ima načeloma le pravni učinek med dolžnikom in upnikom. To bo pomenilo, da če dolžnik v neskladju s pogodbo predmet odtuji in ga dobi tretja oseba, bo upnik lahko iz pogodbe o prepovedi obremenitve in odtujitve lahko tožil le dolžnika, kot kršitelja pogodbe, stvari pa od tretjega ne bo dobil nazaj. Zgodba je drugačna, če se lahko takšna prepoved obremenitve in odtujitve vpiše v nek register, ali pa tudi v zemljiško knjigo. Potem bo veljalo, da je takšen dogovor javen, in bi ga morala tudi tretja oseba poznati. Takšni registri, kamor se prepoved obremenitve in odtujitve lahko vpiše je poleg zemljiške knjige še sodni register (tja se na primer vpiše ta prepoved za poslovne deleže družbenikov v podjetju) in register ne-posestnih zastavnih pravic.

Ta institut pa se uporablja tudi, ko je postopek za izterjavo terjatve že stekel, in je že pred sodiščem. V takem primeru ta prepoved obremenitve in odtujitve ne bo nastala s pogodbo, ampak s sklepom sodišča. V postopku bo sodišče takšen sklep izdalo, če bo presodilo, da obstaja nevarnost, da bo dolžnik predmet poplačila obremenil ali odtujil.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.