V praksi se dostikrat dogaja, da si lastnik podjetja odobri posojilo. Podjetje torej da posojilo fizični osebi, direktorju družbe, za kar mu zaračuna obresti med povezanimi osebami.
Vprašanja, ki se porajajo ob tej situaciji so naslednja; ali se ta račun za obresti vpiše v knjigo DDV-O in če se, katera klavzula se napiše na račun za obračunane obresti. Kako je z DDV v takem primeru.
Obresti se štejejo kot plačilo za opravljeno storitev dajanja kreditov in posojil. Storitve dajanja kreditov se v skladu z 44. členom Zakona o davku na dodano vrednost štejejo med finančne transakcije.
44.člen ZDDV-1 namreč določa:
”Plačila DDV so oproščene tudi naslednje transakcije:
4. finančne transakcije, in sicer:
a. dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec;
b. izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca;
c. transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in faktoringa;
d. transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, razen bankovcev in kovancev, katerih prodajna cena je določena na podlagi njihove vrednosti kot zbirateljskega predmeta ali na podlagi vrednosti kovine, iz katere so izdelani;
e. transakcije, vključno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži;
f. upravljanje investicijskih skladov…”
Na obračunu obresti tako podjetje ne bo obračunalo DDV, je pa na računu dolžno navesti tudi klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu z 4. a točko prvega odstavka 44. Člena ZDDV-1.
Podjetje je dolžno obračun obresti vpisati tudi v evidenco za obračunavanje DDV, v skladu z DDV-1.
P7 – MIKROKREDITI ZA MIKRO IN MALA PODJETJA
Slovenski podjetniški sklad je 30.1.2015 objavil:
Upravičeni prijavitelji:
Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge z omejeno odgovornostjo, ki opravljajo gospodarsko dejavnost), ki imajo vsaj 1 zaposlenega in manj kakor 50 zaposlenih in imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov evrov.
Pogoji za kandidiranje za mikrokredit
• imeti zagotovljen trg (dokazovanje iz tekočega/mesečnega poslovanja (bilanc in drugih izkazov) oz. s predložitvijo pogodb s kupci)
• bonitetna ocena podjetja po bonitetnem modelu S.BON AJPES mora dosegati oceno od SB1 do vključno SB6 za leto 2013.
KREDITNI POGOJI:
Višina kredita:
Najnižji znesek kredita znaša 5.000,00 evrov, najvišji 25.000,00 evrov.
Obrestna mera
Obrestna mera za pogodbene obresti je fiksna in znaša 3,5% p.a. (odstotki letno).
Ročnost kredita:
Najmanj 12 mesecev, največ 60 mesecev. Moratorij na odplačilo glavnice je do 6 mesecev. Začetek moratorija se prične z zapadlostjo roka za črpanje kredita. Rok za črpanje kredita je 4 mesece od odpiranja vlog.
Način odplačevanje kredita je mesečno, obročno. Stroški odobritve kredita se zaračunajo v višini 0,5% enkratno, ob odobritvi kredita.
Zavarovanje:
5 menic podjetja in osebno poroštvo vsaj enega lastnika podjetja (po lastniški strukturi do fizične osebe)
Upravičeni stroški:
Izdatki za materialne investicije (nakup opreme, gradnja ali nakup poslovnih prostorov), izdatki za obratna sredstva (nakup materiala, nakup trgovskega blaga, opravljene storitve za plače). Upravičeni stroški morajo nastati za potrebe poslovnih procesov, ki jih vlagatelj opravlja na območju RS. Upoštevajo se stroški z ddv. Kredit lahko krije do 85% vrednosti upravičenih stroškov.
Pogoj za črpanje kredita:
Podjetje črpa kredit po sklenitvi kreditne pogodbe in ureditvi celotnega zavarovanja kredita. Skrajni rok za črpanje kredita je 20.6.2015. Kredit se črpa namensko za upravičene stroške nastale od 1.1.2015 do 25.6.2015. Strošek nastane z dnem sklenitve dolžniško upniškega razmerja. Črpanje je enkratno.
Lombardni kredit
(Lombard credit)
Lombardni kredit je posojilo zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Poleg teh je pri lombardnih kreditih zavarovanje lahko tudi bančni depozit ali pa celo polica življenjskega zavarovanja, ki ima določeno vrednost. Pomembno je da je zavarovanje lahko hitro unovčljivo.
V primeru zastave vrednostnih papirjev, so le-ti lahko last uporabnika kredita ali tretje osebe, ki je v to privolila. Podobno kot pri hipotekarnem posojilu in vpisu v zemljiško knjigo, se zastava na ime posojilodajalca (npr. banke) vpiše pri KDD-ju. Ko je kredit poplačan, izda banka nalog za sprostitev zastave vrednostnih papirjev.
Značilnost lombardnega kredita je, da posojilodajalcu ni potrebno ugotavljati kreditne sposobnosti posojilojemalca. Znesek kredita se določi v ustreznem razmerju glede na vrednost in vrsto zastavljenih sredstev – približno do 60% tržne vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev. Pri določanju višine in pogojev kredita se upoštevajo tudi dejavniki kot so boniteta podjetja (izdajatelja) ter likvidnost delnice na borzi.
Običajno se lombardni kredit odplačuje z mesečnim plačilom obresti, glavnica pa je poplačana šele ob zapadlosti kredita. So tudi krediti kjer se glavnica in obresti skupaj poplačaju ob zapadlosti. Odplačilna doba je odvisna od vrste zastave ter banke, ki kredit ponuja (največkrat 1-5 let).
Vendar najbolj pogosta uporaba takšnih posojil je pri centralnih bankah, ki lombardne kredite ponujajo komercijalnim bankam. V takšnem primeru je to predvsem kratkoročno posojilo in ima namen uravnavanja dnevne likvidnosti bank v državi. S tem imajo banke možnost na hiter način priti do denarja, če ga potrebujejo. Obrestna mera za takšna kratkoročna lombardna posojila centralnih bank zna bit nekoliko nižja od tiste na medbančnem trgu, kar občasno omogoča tudi arbitražo.
Ime “lombardni” pa je ta finančni produkt dobil po znani ulici Lombard Street v Londonu, kjer so angleški bančniki sklepali podobne posle.