PROGRAM IZVAJANJA FINANČNIH SPODBUD MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 2015-2020

Vir: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Programi/Program_MGRT_22.4.2015_FINAL.pdf

Na podlagi 16. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/1¸4 in 90/14) sprejmem PROGRAM IZVAJANJA FINANČNIH SPODBUD MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 2015-2020 Zdravko Počivalšek MINISTER Številka: 3030-14/2015/8 Kraj in datum: Ljubljana, 22.4.2015 KAZALO UVOD ………………………………………………………………………………………………………………………………….. 4 1. Izhodiščni strateški dokumenti…………………………………………………………………………………… 4 2. Namen………………………………………………………………………………………………………………………. 4 3. Cilji ……………………………………………………………………………………………………………………………. 5 4. Način izvedbe……………………………………………………………………………………………………………. 6 5. Splošna načela dodeljevanja državnih in de minimis pomoči…………………………………….. 6 5.1 Pravne podlage ………………………………………………………………………………………………………. 6 5.2 Prejemniki pomoči…………………………………………………………………………………………………… 7 5.3 Vrste pomoči…………………………………………………………………………………………………………… 7 5.4 Splošna načela dodeljevanja pomoči po uredbi EU o splošnih skupinskih izjemah in po pravilu de minimis ………………………………………………………………………………………………….. 13 6. Povezovanje ukrepov………………………………………………………………………………………………. 22 1. SPODBUJANJE NASTAJANJA IN DELOVANJA PODJETIJ, PREDVSEM START–UP PODJETIJ………………………………………………………………………………………………………………………….. 24 1.1. Razvojne naložbe v inovativna MSP, s poudarkom na start up podjetjih …………………. 26 1.2. Storitve za start-up podjetja……………………………………………………………………………………… 27 1.3 Podporne storitve za socialna podjetja……………………………………………………………………… 28 2. SPODBUJANJE INOVACIJSKE AKTIVNOSTI PODJETIJ ……………………………………….. 29 2.1. Mreženje in krepitev vezi ter sinergij v inovacijskem sistemu…………………………………… 31 2.2. Spodbujanje inovacijskih procesov in z njimi povezanih naložb …………………………… 32 2.3. Komercializacija razvitih rešitev in spodbujanje povpraševanja……………………………. 34 2.4. Krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij……………………………………….. 36 3. SPODBUJANJE RASTI IN RAZVOJA MSP………………………………………………………………. 37 3.1. Naložbe v MSP………………………………………………………………………………………………………… 39 3.2. Storitve za MSP……………………………………………………………………………………………………….. 41 3.3. Storitve podpornega okolja za spodbujanje podjetništva in podjetij …………………………. 42 3.4. Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP ………. 44 3.5. Poslovna infrastruktura za MSP ………………………………………………………………………………. 46 4. SPODBUJANJE MEDNARODNE KONKURENČNOSTI PODJETIJ …………………………. 47 4.1 Izobraževanje in usposabljanje za mednarodno poslovanje podjetij …………………………. 49 4.2 Spodbujanje inovativnih pristopov za iskanje globalnih priložnosti……………………………. 49 4.3 Spodbujanje nadgrajevanja internacionalizacije podjetij …………………………………………… 52 4.4 Mednarodni sejmi……………………………………………………………………………………………………… 54 4.5 Spodbujanje aktivnosti slovenskih poslovnih klubov tujini…………………………………………. 55 4.6 Spodbujanje tujih neposrednih investicij …………………………………………………………………… 56 4.7 Storitve podpornega okolja za mednarodno rast pojdetij…………………………………………… 58 4.8 Storitve podpornega okolja za turistični sektor………………………………………………………….. 59 4.9 Dvig konkurenčnosti gospodarstva in poslovnega okolja………………………………………….. 60 5. LOKALNO POVEZOVANJE IN RAZVOJ…………………………………………………………………… 61 5.1 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (1)……………………………………………………………………… 65 5.2 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (2)………………………………………………………………………. 67 5.3 Delovanje razvojnih svetov regij ……………………………………………………………………………….. 68 5.4 Lokalna infrastruktura (1)………………………………………………………………………………………….. 69 5.5 Lokalna infrastruktura (2)………………………………………………………………………………………….. 70 6. DRUGI UKREPI………………………………………………………………………………………………………….. 71 6.1 Naravne nesreče………………………………………………………………………………………………………. 71 6.2 Pomoč podjetjem v težavah ……………………………………………………………………………………… 72 6.3 Nujni ukrepi v regionalnem razvoju………………………………………………………………………….. 73 PRILOGE…………………………………………………………………………………………………………………………… 74 Preglednica 1: Indeks razvojne ogroženosti (IRO)………………………………………………………….. 74 Slika 1: Obmejna problemska območja…………………………………………………………………………… 74 Slika 2: Problemska območja z visoko brezposelnostjo………………………………………………….. 75 Slika 3: Prispevek posameznih kazalnikov k razvojni ogroženosti regije ………………………… 76 UVOD 1. Izhodiščni strateški dokumenti Program izvajanja finančnih spodbud Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za obdobje 2015-2020 (v nadaljnjem besedilu: Program finančnih spodbud) temelji na naslednjih strateških dokumentih: Slovenska industrijska politika 2014–2020, Strategija razvoja turizma, osnutek Programa internacionalizacije 2015–2020, programi regionalnega razvoja 2014–2020, Nacionalni reformni program 2014–2015, Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014– 2020, Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, osnutekStrategije pametne specializacije in upošteva čezmejne operativne programe SlovenijaAvstrija, Slovenija-Madžarska, Slovenija-Italija in Slovenija-Hrvaška. Program finančnih spodbud tako predstavlja dokument za izvedbo ukrepov, ki jih zahtevajo nadrejeni dokumenti ter se pri tem opira na mednarodne primerjave in raziskave na obravnavanih vsebinskih področjih. 2. Namen Program predstavlja podlago za državne pomoči, ki jih dodeljuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: MGRT), njegove izvajalske institucije oziroma druge institucije, ki delujejo na področju podjetništva in inovativnosti, in je skladen s programskimi dokumenti evropske kohezijske politike 2014-2020. Namen Programa finančnih spodbud je povezati finančne spodbude MGRT, jih osredotočiti na ključne razvojne cilje in s tem dosegati sinergije pri spodbujanju razvoja, dolgoročno gospodarsko rast ter novo zaposlovanje. Program finančnih spodbud je instrument večnivojskega teritorialnega upravljanja. Ukrepi programa so usklajen odgovor MGRT na razvojne izzive države in regij. Osnovna struktura dokumenta je razdeljena na dva sklopa, in sicer so v prvem sklopu predstavljena splošna načela in pogoji, vezani predvsem na vsebino državnih pomoči, v drugem sklopu pa sledi vsebinski prikaz ukrepov in njihovih specifičnosti. Dokument vsebuje vse finančne spodbude MGRT in sicer tako tiste, ki vsebujejo elemente državnih pomoči, kot tiste, ki nimajo elementov državnih pomoči. Ukrepi predstavljajo zaokroženo celoto istovrstnih, vsebinsko usklajenih aktivnosti in načeloma niso posebej usmerjene v posamezni sektor/panogo. Pri izvedbi ukrepov oz. oblikovanju izvedbenih instrumentov pa bo upoštevan pomen posameznih sektorjev/ panog (npr. turizem, kot največji izvoznik storitev z močnim multiplikativnim vplivom; les, kot pomembna domača surovina…), ki so prepoznani kot potencial, na katerih želi Slovenija graditi svoj nadaljnji razvoj. V izvedbeni strukturi, kjer je to relevantno, bo upoštevana tudi teritorialna dimenzija oziroma bo ustrezno obravnavana problematika problemskih območij. Po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) so to obmejna problemska območja (Slika 1 v prilogi) in problemska območja z visoko brezposelnostjo (Slika 2 v prilogi). ZSRR-2 določa, da »so to prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki upoštevajo problemska območja pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajajo na območju cele države. Del finančnih sredstev namenijo za vlagatelje iz problemskih območij ali določijo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru«. Način upoštevanja teh določb je v tem programu določen pri posameznih ukrepih, razen kjer to vsebinsko ni smiselno. Z namenom doseganja večjih komplementarnih učinkov je pri izvedbi, kjer bo to možno, predvideno tudi združevanje med seboj dopolnjujočih se ukrepov. 3. Cilji Splošna cilja Programa finančnih spodbud sta: – krepiti gospodarsko moč države in regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti, – povečati gospodarski, okoljski in družbni kapital v Sloveniji ter povečati njegovo njegovo učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe virov. Specifični cilji Programa finančnih spodbud so: – spodbuditi nastajanje, rast in razvoj podjetij, povečati obseg turistične dejavnosti in povečati delež inovacijske aktivnosti v podjetjih, – spodbujati skladni regionalni razvoj z izboljšanjem relativnega položaja regij, ki zaostajajo v razvoju in še posebej problemskih območij po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: ZSRR-2) v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, razvojne ogroženosti in razvojnih možnosti, – uveljaviti čezmejni pogled na razvoj in dvigniti mednarodno konkurenčnost podjetij in regij s krepitvijo znanj in kompetenc ter zagotavljanjem ustrezne podpore z namenom spodbujanja izvozne aktivnosti in privabljanja tujih neposrednih investicij, – spodbujati mednarodno poslovanje slovenskih podjetij, krepiti njihova znanja in kompetence, zagotavljati ustrezno podporo, predvsem z namenom spodbujati izvozne aktivnosti pri podjetjih ter privabljanja tujih neposrednih investicij. – dvigniti konkurenčnost turističnega gospodarstva. Kazalniki merjenja ciljev: – delež sredstev gospodarskih družb za financiranje raziskovalno razvojnih aktivnosti, v BDP, – delež inovacijsko aktivnih podjetij, – sprememba koeficienta variacije indeksa razvojne ogroženosti (IRO) in kazalnikov IRO (Slika 3 v prilogi), – stopnja brezposelnosti in BDP/prebivalca po regijah v indeksu ravni, EU-28 = 100, – stopnja brezposelnosti in BDP/prebivalca v evrih za slovenske regije v primerjavi s sosednjimi regijami ravni NUTS-3, – indeks podjetniške aktivnosti (TEA indeks), – dodana vrednosti na zaposlenega v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (v nadaljnjem besedilu: MSP), – delež čistih prihodkov MSP v čistih prihodkih vseh podjetij, – število hitrorastočih podjetij, – čisti prihodki MSP od prodaje na tujem trgu (AJPES), – prilivi iz naslova izvoza potovanj, – število prenočitev in turistov. Kazalniki in cilji, vezani na strukturna sredstva, so skladni z Operativnim programom 2014-2020. 4. Način izvedbe Izvedba posameznega ukrepa je možna v okviru ene sheme državnih pomoči ali de minimis pomoči oziroma v kombinaciji več shem državnih / de minimis pomoči (v nadaljnjem besedilu: pomoč). Vsi ukrepi, navedeni v programu, se bodo izvajali pregledno v obliki javnih razpisov, javnih pozivov, neposrednih potrditev operacij in na druge načine izvedbe, skladno s pravnimi podlagami. Način izvedbe bo izbran glede na cilje politik in optimalnost doseganja želenih učinkov in rezultatov. Ukrepe Programa finančnih spodbud izvaja MGRT / njegove izvajalske institucije (javne agencije, javni skladi, razvojna banka, ipd). Ukrepe lahko izvajajo tudi drugi izvajalci tako na nacionalni kot lokalni ravni. 5. Splošna načela dodeljevanja državnih in de minimis pomoči V tem poglavju so določeni splošni pogoji, načela in merila dodeljevanja pomoči. Podrobnejši pogoji in merila bodo določeni v javnih razpisih ali v drugih načinih izvedbe v skladu z veljavno zakonodajo. 5.1 Pravne podlage Pravne podlage za dodeljevanje pomoči: – Zakon o spodbujanju razvoja turizma – ZSRT (Uradni list RS št. 2/04, 57/12 in 17/15), – Zakon o podpornem okolju za podjetništvo – ZPOP (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13 in 17/15), – Zakon o spodbujanju tujih investicij in internacionalizacije podjetij – ZSTNIIP (Uradni list RS, št. 107/06, 11/11, 57/12 in 17/15), – Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS št. 20/11 in 57/12), – Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), – Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT (Uradni list RS, št. 44/07 – UPB, 5/11, 39/13 in 56/53), – Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/2014), – Uredba o karti regionalne pomoči za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS št. 103/2013), – Uredba o kriterijih za dodeljevanje sredstev za investicije v javni sektor gospodarstva (Uradni list RS št. 82/98, 60/99-ZSRR, 3/00, 101/04 in 29/14), – Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije (Uradni list RS 62/2014) in – Uredba o razvojnih spodbudah za turizem (Uradni list RS št. 132/06, 23/07, 107/08 in 36/09). Pri dodeljevanju pomoči se upoštevajo tudi določbe: – Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: uredba 651/2014/EU), – Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju EU pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352/1 z dne 24. 12. 2013; v nadaljnjem besedilu: uredba 1407/2013/EU), – Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014 – 2020 (2013/C 209/01) (v nadaljnjem besedilu: Smernice o regionalni državni pomoči), – Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (2014/C 198/01) (v nadaljnjem besedilu: Okvir za RRI), – Smernic o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (2014/C 19/04) (v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči za tvegano financiranje), – Smernice EU o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2004/C 244/02) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za podjetja v težavah), – Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014 – 2020 za cilj »naložbe za rast in delovna mesta« – predlog. 5.2 Prejemniki pomoči Prejemniki pomoči so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: podjetje), fizične osebe – potencialni podjetniki, občine, društva, nevladne organizacije in drugi. Podrobneje so prejemniki pomoči opredeljeni pri vsakem posameznem ukrepu. MSP v Programu finančnih spodbud so podjetja, kot jih določa priloga I Uredbe 651/2014/EU. Definicija MSP opredeljuje tudi povezana in partnerska podjetja. 5.3 Vrste pomoči Na osnovi programa finančnih spodbud bodo priglašene naslednje sheme pomoči, ki se dodeljujejo kot nepovratna ali povratna sredstva oz. kombinacija obojega: – Pomoči za MSP, – Pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP, – Pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, – Pomoči za usposabljanje, – Pomoč ob naravnih nesrečah, – Pomoči po pravilu de minimis. Program finančnih pomoči se dopolnjuje z naslednjimi shemami državnih pomoči: – Regionalna karta državnih pomoči za obdobje 2014-2020, SA 38660, ki je veljavna do 31.12.2020, – Finančne spodbude za tuje neposredne investicije –regionalna pomoč, SA 40044, ki je veljavna do 31.12.2015, – Splošni program za odpravo posledic škode po naravnih nesrečah v gospodarstvu, SA 34680, ki je veljavna do 31.12.2018. Pravila dodeljevanja državnih in de minimis pomoči so v osnovnih določilih opredeljena s tem Programom, sicer pa se za njihovo dodeljevanje uporabljajo določila EU uredb: Uredba 651/2014/EU in Uredba 1407/2013/EU. V kolikor za posamezen ukrep naveden okvir ni zadovoljiv, je shemo državnih pomoči potrebno priglasiti posebej v skladu z relevantnimi EU pravili glede posamezne državne pomoči. Tabela 1: Pregled vseh ukrepov in shem državnih in de minimis pomoči Ukrep Naziv ukrepa Okvirna ocena finančnih sredstev1 vključuje: Sredstva strukturnih skladov (EU+SLO) in Sredstva integralnega proračuna Shema državnih pomoči De minimis pomoč Ni državna pomoč RRI MSP Regionalna Usposablja nje Pomoč za tvegano financiran je Naravn e nesreč e Podjetja v težavah Pomoč za novousta novljena podjetja 1.1 Razvojne naložbe v inovativna MSP, s poudarkom na start up podjetjih 130 mio EUR (120 mio strukturci + 10 mio problemska obm.) X X 1.2 Podporne storitve za start up podjetja 36 mio EUR X X X 1.3 Socialna podjetja 10 mio EUR X 2.1 Mreženje in krepitev vezi ter sinergij v inovacijskem procesu 10,07 mio EUR X 2.2 Spodbujanje inovacijskih procesov in z njim povezanih 275 mio EUR X X 1 V Programu finančnih spodbud je opredeljena okvirna ocena finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo predlaganih ukrepov. Višina sredstev je odvisna od razpoložljivih možnosti v okviru proračuna RS. Višina sredstev se lahko spreminja in prilagaja po posameznih ukrepih, kar je odvisno od potreb na trgu in razpoložljivih sredstev (kohezijska in integralna) v proračunu RS, Ukrep Naziv ukrepa Okvirna ocena finančnih sredstev1 vključuje: Sredstva strukturnih skladov (EU+SLO) in Sredstva integralnega proračuna Shema državnih pomoči De minimis pomoč Ni državna pomoč RRI MSP Regionalna Usposablja nje Pomoč za tvegano financiran je Naravn e nesreč e Podjetja v težavah Pomoč za novousta novljena podjetja naložb 2.3 Komercializacija razvitih rešitev in spodbujanje povpraševanja 32,16 mio EUR X X 2.4 Krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij 30,16 mio EUR X X 3.1 Naložbe v MSP 148,8 mio EUR (124,8 strukturci + 10 (problemska območja) + 14 (problem.območja) X X X 3.2 Podporne storitve za MSP 50,4 mio EUR X X X 3.3 Storitve podpornega okolja za start up podjetja in MSP 62,4 mio EUR X 3.4 Podpora okolju 108 mio EUR X X X X Ukrep Naziv ukrepa Okvirna ocena finančnih sredstev1 vključuje: Sredstva strukturnih skladov (EU+SLO) in Sredstva integralnega proračuna Shema državnih pomoči De minimis pomoč Ni državna pomoč RRI MSP Regionalna Usposablja nje Pomoč za tvegano financiran je Naravn e nesreč e Podjetja v težavah Pomoč za novousta novljena podjetja prijaznih proizvodnih procesov in URE v MSP 3.5 Poslovna infrastruktura za MSP 30 mio EUR X 4.1 Izobraževanje in usposabljanje za mednarodno poslovanje podjetij 3 mio EUR X 4.2 Spodbujanje inovativnih pristopov za iskanje globalnih priložnosti 10 mio EUR X X 4.3 Spodbujanje nadgrajevanja internacionalizacije podjetij 24,75 mio EUR X X 4.4 Mednarodni sejmi 17,5 mio EUR X X 4.5 Spodbujanje aktivnosti slovenskih poslovnih 2,5 mio EUR X Ukrep Naziv ukrepa Okvirna ocena finančnih sredstev1 vključuje: Sredstva strukturnih skladov (EU+SLO) in Sredstva integralnega proračuna Shema državnih pomoči De minimis pomoč Ni državna pomoč RRI MSP Regionalna Usposablja nje Pomoč za tvegano financiran je Naravn e nesreč e Podjetja v težavah Pomoč za novousta novljena podjetja klubov 4.6 Spodbujanje tujih neposrednih investicij 50 mio EUR X 4.7 Storitve podpornega okolja za mednarodno rast podjetij 28 mio EUR X 4.8 Storitve podpornega okolja za turistični sektor 5,5 mio EUR X 4.9 Dvig konkurečnosti gospodarstva in poslovnega okolja 22,9 mio EUR X X 5.1 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (1) 28,8 mio EUR X X 5.2 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (2) 6 mio EUR X 5.3 Delovanje razvojnih svetov regij 7,5 mio EUR X Ukrep Naziv ukrepa Okvirna ocena finančnih sredstev1 vključuje: Sredstva strukturnih skladov (EU+SLO) in Sredstva integralnega proračuna Shema državnih pomoči De minimis pomoč Ni državna pomoč RRI MSP Regionalna Usposablja nje Pomoč za tvegano financiran je Naravn e nesreč e Podjetja v težavah Pomoč za novousta novljena podjetja 5.4 Lokalna infrastruktura (1) 186 mio EUR X 5.5 Lokalna infrastruktura (2) 9 mio EUR x 6.1 Pomoč podjetjem v težavah Odvisno od proračuna X 6.2 Naravne nesreče 50 mio EUR X 6.3 Nujni ukrepi v regionalnem razvoju 0,9 mio EUR X X 5.4 Splošna načela dodeljevanja pomoči po uredbi EU o splošnih skupinskih izjemah in po pravilu de minimis 1. Pomoči zajemajo finančna sredstva državnega proračuna in drugih virov, ki se dodeljujejo upravičencem za odpravljanje ugotovljenih strukturnih neskladij in predstavljajo nujno pomoč države pri realizaciji zastavljenih dolgoročnih ciljev gospodarskega razvoja. 2. Pomoči so namenjene za financiranje in sofinanciranje programov in projektov v podjetjih, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev, kot to opredeljuje 107. člen Pogodbe o Evropski uniji (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str 1; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Evropski uniji). 3. Določbe Programa finančnih spodbud veljajo za pomoči, dodeljene v vseh panogah gospodarstva, razen v: a) ribištvu in gojenju vodnih organizmov, b) ladjedelništvu, c) proizvodnji in distribuciji energije ter energetski infrastrukturi, d) premogovništvu po opredelitvi v Sklepu Sveta št. 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L 336, 21.12.2010, str. 24), e) primarni kmetijski proizvodnji opredeljeni v prilogi I Pogodbe o Evropski uniji, f) sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov kadar je: – znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so ali kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, – pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Pomoč ni dovoljena podjetjem v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT (Uradni list RS, št. 44/07 – UPB, 5/11, 39/13 in 56/53) in 18 točki 2, člena uredbe 651/2014/EU. Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo. Pomoč za kritje stroškov študija ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom. V trenutku izplačila pomoči mora imeti nerezidenčno podjetje v sodnem registru registrirano podružnico. Pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. Pomoč na podlagi Programa finančnih spodbud ni dovoljena za prejemnike pomoči, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. 4. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če upravičenec predloži pisni zahtevek za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Zahtevek za odobritev pomoči mora vsebovati najmanj podatke, ki so opredeljeni v 6. členu uredbe št.651/2014/EU. 5. Določene zgornje meje pomoči ter pragovi za priglasitev veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Upošteva se skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s tem programom. 6. Pomoč se ne sme združevati s pomočjo dodeljeno po pravilu de minimis glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči. 7. Z izjemo ukrepov, pri katerih to vsebinsko ni smiselno, se pri dodeljevanju pomoči pri javnih razpisih ali drugih načinih izvedbe v skladu s pravnimi podlagami, poleg meril za doseganje ciljev javnih razpisov in ob upoštevanju minimalnega praga točk, ki jih mora doseči izbran projekt, uporabljata z najmanj deset odstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril: – uvrstitev med obmejna problemska območja po prvem odstavku 24. člena ZSRR-2 ter – uvrstitev v problemsko območje z visoko brezposelnostjo po 25. členu ZSRR-2. 8. Dajalci pomoči poročajo o dodeljenih državni pomočeh MGRT kot upravljavcu Programa finančnih spodbud, za potrebe priprave poročil o dodeljenih državnih pomočeh v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljnjem besedilu: ZSDrP) in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu de minimis. 9. MGRT izvede celovito vrednotenje učinkov dodeljenih pomoči za vmesno obdobje (2015- 2018) in po koncu programskega obdobja. Potrebne podatke in delne analize pridobi MGRT od dajalcev pomoči, na podlagi pisne zahteve. 10. Neupravičeno izplačana sredstva so dajalci pomoči dolžni izterjati od prejemnikov, vključno z obrestmi. 11. MGRT bo hranil evidence o prejeti pomoči 10 poslovnih let od datuma dodelitve. 12. Ukrepi, ki bodo izvedeni v primeru, da: – prejemnik pomoči projekta ne bo izvedel, – prejemnik nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa EK o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, – prejemnik pomoči ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oz. zavajajoče izjave ter drugih kršitev in nepravilnosti, – prejemniko pomoči redno ne plačuje plač in socialnih prispevkov, – je davčni dolžnik in je javno objavljen na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, bodo navedeni v posameznem javnem razpisu oz. v drugem načinu izvedbe, skladno z veljavno zakonodajo. 5.4.1 Splošna načela dodeljevanja regionalne pomoči Splošna načela za regionalno pomoč so določena z Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje ter v členih 13, 14 in 16 v Uredbi 651/2014/EU. 5.4.2 Splošna načela dodeljevanja državnih pomoči za MSP (1) Do pomoči za MSP so upravičena podjetja na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu s 17. do 20. členom uredbe 651/2014/EU, kjer so določeni tudi upravičeni stroški in intenzivnosti pomoči. (2) Pomoči so: – pomoči za naložbe za MSP, – pomoči za svetovanje v korist mikro, malih in srednje velikih podjetij, – pomoči za MSP za udeležbo na sejmih, – pomoči za stroške sodelovanja mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki sodelujejo v okviru projektov evropskega teritorialnega sodelovanja, (3) Pri pomoči za naložbe za MSP je treba upoštevati prag dodelitve pomoči največ 7,5 milijonov eurov na podjetje in na naložbeni projekt. Upravičeni stroški so: – naložbe v opredmeten in nepredmetena osnovna sredstva; – ocenjeni stroški plač zaposlene osebe za delovno mesto, ki je ustvarjeno neposredno z naložbenim projektom, izračunani za obdobje dveh let. Intenzivnost pomoči je 20 % stroškov v primeru mikro in malih podjetij in 10 % upravičenih stroškov v primeru srednje velikih podjetij. Poleg tega je potrebno upoštevati pogoje iz 3. do 5. točke 17. člena uredbe 651/2014/EU. (4) Pri pomoči za svetovanje v korist MSP je treba upoštevati prag dodelitve pomoči največ 2 milijona eurov na podjetje in na projekt. Upravičeni stroški so stroški svetovalnih storitev, ki jih zagotovijo zunanji svetovalci. Intezivnost pomoči je največ 50 % upravičenih stroškov. Svetovalne storitve niso trajne ali občasne dejavnosti, niti se ne nanašajo na običajne stroške poslovanja podjetja, kot so rutinske storite dvačnega svetovanja, redne pravne storitve ali oglaševanje. (5) Pri pomoči za MSP za udeležbo na sejmih je potrebno upoštevati prag dodelitve pomoč največ 2 milijona eurov na podjetje in na projekt. Upravičeni stroški so stroški, ki nastanjejo zaradi najema, postavljanja in upravljanja razstavnega prostora, ko se podjete udeleži kateregakoli sejma ali razstave. Intenzivnost pomoči je največ 50 % upravičenih stroškov. (6) Pri pomoči za stroške sodelovanja MSP, ki sodelujejo v okviru projektov evropskega teritorialnega sodelovanja je potrebno upoštevati prag dodelitve pomoči največ 2 milijona eurov na podjetje in na projekt. Upravičeni stroški so: – stroški organizacijskega sodelovanja, vključno s stroški osebja in pisarni, kolikor so vezani na projekt sodelovanja; – stroški svetovalnih in podpornih storitev v zvezi s sodelovanjem, ki jih izvedejo zunanji svetovalci in ponudniki storitev; – potni stroški, stroški opreme in naložbeni stroški, ki so neposredno povezani s projektom ter amortizacijo orodja in opreme, uporabljenih za projekt; Intenzivnost pomoči je največ 50 % upravičenih stroškov. (7) Pomoč je mogoče dodeliti samo, če je prosilec zanjo vložil vlogo/zahtevek za dodelitev pomoči pred začetkom izvajanja projekta/aktivnosti. Vsebina vloge/zahtevka zajema podatke, opredeljene v 6. členu Uredbe 651/2014/EU. 5.4.3 Splošna načela dodeljevanja državnih pomoči za dostop do finančih sredstev za MSP (1) Do pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP so upravičena podjetja na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu z 21. do 24. členom uredbe 651/2014/EU, kjer so določeni tudi upravičeni stroški in intenzivnosti pomoči. (2) Pomoč za dostop do finančnih sredstev zajema: – pomoč za tveganega financiranja, – pomoč za novoustanovljena podjetja, – pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP, – pomoč za stroške poizvedb. (3) Do pomoči v obliki tveganega financiranja (lastniški ali navidezni lastniški kapital, posojila, jamstva ali kombinacija le-teh) so upravičena podjetja na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu s 21. členom uredbe 651/2014/EU, kjer so določeni tudi upravičeni stroški in intenzivnost pomoči Upravičeni stroški in intenzivnost pomoči so določeni v 21. členu uredbe 651/2014/EU. (4) V kolikor podjetje ne izpolnjuje pogojev določenih v uredbi 651/2014/EU, je potrebno upoštevati Smernice o državni pomoči za tvegano financiranje. V tem primeru je potrebno izvesti predhodno oceno, v kateri mora biti predstavljeno nedelovanje trga, s katerim se spoprijemajo podjetja in sicer na podlagi usmeritev iz odstavkov 69 do 88 Smernic o državni pomoči za tvegano financiranje. (5) Do pomoči za novoustanovljena podjetja so upravičena mala podjetja, ki po petih letih svoje registracije ne kotirajo na borzi, še niso delila dobička in niso nastala z združitvijo v skladu v z 22. členom uredbe 651/2014/EU. Pomoč je v obliki: a. Posojil z obrestnimi merami, ki niso sklade s s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z nominalnim zneskom v višini največ 1 milijon eurov ali 1,5 milijona eurov za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 2 milijona eurov za podejta s sedežem na območjih, k prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. b. Jamstev s premijami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z zajamčenim zneskom v višini največ 1,5 milijona eurov ali 2,25 milijona eurov za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 3 milijone eurov za podjetja s sedežem na območjih, k prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. c. Nepovratnih sredstev, vključno z naložbami lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, obrestne mere in zmanjšanj premij jamstva v višnini 0,4 milijona eurov bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev ali 0,6 milijona eurov za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 0,8 milijona eurov za podjetja s sedežem na območjih, k prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Upravičenec lahko prejme podporo tudi v obliki kombinacije finančnih instrumentov. Za mala in inovativna podjetja se najvišji zneski iz prejšnjih odstavkov lahko podvojijo. (6) Pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP se dodeli skladno s 23. členom uredbe 651/2014/EU. Kadar je upravljavec malo podjetje, je ukrep pomoči lahko v obliki pomoči za novoustanovljena podjetja za upravljavca platforme, kot je navedeno v prejšnji točki. Ukrep pomoči je lahko v obliki davčnih spodbud za neodvisne zasebne vlagatelje, ki so fizične osebe v zvezi z njihovimi naložbami v financiranje tveganja, ki so prek alternativne platforme za trgovanje vložene v upravičena podjetja v skladu s pogoji iz točke 3 tega poglavja. (7) Pri pomoči za stroške poizvedb so upravičeni stroški stroški za začetni pregled in skrbni pregled, ki ju opravijo upravljavci finančnih posrednikov ali vlagateji, da odkrijejo upravičena podjetja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom. 5.4.4 Splošna načela dodeljevanja državnih pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije (1) Do pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije so upravičena podjetja na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu z 25. do 30. členom uredbe 651/2014/EU. V primerih preseganja praga za uporabo uredbe 651/2014/EU, se uporabljajo določila za pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, ki so opredeljena v Okviru za RRI. (2) Pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije so: – pomoč za raziskovalne in razvojne projekte – pomoč za inovacijske grozde – pomoč za inovacije za MSP – pomoč za procesne in organizacijske inovacije. (3) Kar zadeva pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, se spodbujajo raziskovalni projekti, ki spadajo v kategorije industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja. Kadar projekt obsega različne naloge, bi se morala vsaka naloga opredeliti, kot da spada v eno od teh kategorij ali kot da ne spada v nobeno od teh kategorij. To razvrščanje ni nujno kronološko in se lahko sčasoma premakne k dejavnostim, ki so bližje trgu. Zato se nalogo, ki se izvaja v poznejši fazi projekta, lahko opredeli kot eksperimentalni razvoj. Del projekta, ki prejema pomoč, lahko vključuje tudi študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalne dejavnosti. Pri pomoči za razvojno raziskovalne projekt je potrebno upoštevati prag dodelitve pomoči največ 20 milijonov eurov v primeru industrijskih raziskav na podjetje in na projekt ter največ 15 milijnov eurov v primeru eksperimentalnega razvoja na podjetje in na projekt. Če gre za projekt EUREKA se lahko zneski podvojijo. Pri pomoči za študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalno dejavnost je prag dodelitve pomoči največ 7,5 milijona eurov. Upravičeni stroški za raziskovalne in razvojne projekte so: – Stroški osebja: raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu zaposlitve na raziskovalnem projektu; – Stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta; – Stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala; – Stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt; – Dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta. Upravičeni stroški za študije izvedljivosti so stroški študij. Intenzivnost pomoči za vsakega upravičenca ne presega: – 50 % upravičenih stroškov za industrijske raziskave, – 25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj, – 50 % upravičenih stroškov za študije izvedljivosti. Intenzivnost pomoči za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj se lahko poveča do največje intenzivnosti pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov v naslednjih primerih: – za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja; – za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a. projekt vključuje učinkovito sodelovanje: – med podjetji, od katerih je vsaj en MSP; ali se projekt izvaja v vsaj dveh državah članicah ali pa v eni državi članici in eni pogodbeni pogodbenici sporazuma EGP, nobeno posamezno podjetje pa ne nosi več kot 70 % upravičenih stroško, ali – med podjetjem in eno ali več organizacij za raziskovanje in širjenje znanja, kadar slednje krijejo vsaj 10 % upravičenih stroškov in imajo pravico objaviti svoje rezultate raziskav; b. rezultati projekta se splošno razširjajo preko koferenc, objav, prosto dostopnih zbirk podatkov in brezplačne in odprte programske opreme. Intenzivnost pomoči za študije izvedljivosti se lahko poveča za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja. (4) Pomoč za inovacijske grozde oziroma razvojna partnerstva je usmerjena v obravnavo tržnih nepopolnosti, povezanih s težavami pri usklajevanju, ki ovirajo razvoj grozdov ali omejujejo medsebojno delovanje in pretok znanja znotraj grozdov. Državna pomoč lahko podpira naložbe v odprte in deljene infrastrukture za inovacijske grozde ali pa podpira dejavnosti grozdov, da se okrepi sodelovanje, mrežno povezovanje in učenje. Pomoč za inovacijske grozde se dodeli izključno pravnemu subjektu, ki upravlja inovacijski grozd (organizacija grozdov). Pomoč za naložbe se lahko dodeli za izgradnjo ali nadgradnjo inovacijskih grozdov. Upravičeni stroški so stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva. Intenzivnost pomoči za naložbe v inovacijske grozde ne presega 50 % upravičenih stroškov. Upravičeni stroški pomoči za tekoče poslovanje za inovacijske grozde so stroški osebja in upravni stroški (vključno z režijskimi stroški), ki so povezani z naslednjimi dejavnostmi: – spodbujanje grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za podjetja; – trženje grozda, da se razširi sodelovanje novih podjetij ali organizacij ter poveča prepoznavnost grozda; – upravljanje zmogljivosti grozda; organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju. Pomoč za tekoče poslovanje za grozde je dovoljena le začasno in za omejeno obdobje, ki ne preseže 10 let. Delež dodeljene pomoči glede na skupnime upravičene stroške ne sme presegati 50 % v obdobju, v katerem je pomoč dodeljena. Pri pomoči za inovacijske grozde je potrebno upoštevati prag dodelitve pomoči največ 7,5 milijona eurov na grozd. (5) Pri pomoči za inovacije za MSP so upravičeni stroški: – za pridobivanje, potrjevanje in obrambe patentov ter druga neopredmetena sredstva, – za napotiitev visokokvalificiranega osebja iz raziskovalne organizacije za širjeje znanja ali velikega podjetja, ki dela na področju raziskavk, razvoja in inovacij na novo ustanovlenem delovnem mestu pri upravičencu in ne nadomešča drugega osebja, – svetovalnih in podpornih storitev za inovacije. Pri pomoči za procesne in organizacijske inovacije za MSP je potrebno upoštevati prag dodelitve pomoči največ 5 milijonov eurov na podjetje in na projekt. Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov. V primeru pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije, se lahko intenzivnost pomoči poveča do 100 % upravičenih stroškov pod pogojem, da celotni znesek pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije ne presega 200.000 eurov na podjetje v katerem koli triletnem obdobju. (6) Pomoč za procesne in organizacijske inovacije je relevantna predvsem za MSP, saj se soočajo z omejitvami, ki lahko zmanjšujejo njihovo zmožnost za izboljšanje proizvodnih in storitvenih zmogljivosti ali za občutno izboljšanje poslovnih praks, organizacije delovnega mesta in zunanjih odnosov. Pomoč za velika podjetja je dovoljena le, če pri tej dejavnosti sodelujejo z MSP. Pri pomoči za procesne in organizacijske inovacije za MSP je potrebno upoštevati prag dodelitve pomoči največ 7,5 milijona eurov na podjetje in na projekt. Upravičeni stroški za procesne in organizacijske inovacije so: – stroški osebja, – stroški instrumentov, opreme, objektov in zemljišč v obsegu ter za obdobje uporabe v projektu, – stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi strogo poslovnega odnosa, – dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot neposredna posledica projekta. Intenzivnost pomoči ne presega 15 % upravičenih stroškov za velika podjetja in 50 % upravičenih stroškov za MSP. Pomoč za velika podjetja je združljiva le, če dejansko sodeluje z MSP v dejavnosti, ki prejema pomoč, in če sodelujoča MSP povzročijo vsaj 30 % skupnih upravičenih stroškov. 5.4.5 Splošna načela dodeljevanja državnih pomoči za usposabljanje (1) Do pomoči za usposabljanje so upravičena podjetja na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu z 31. členom uredbe 651/2014/EU. (2) Pri pomoči za usposabljanje je potrebno upoštevati prag dodelitve pomoči največ 2 milijona eurov za projekt usposabljanja. (3) Upravičeni stroški so: – stroški osebja za instruktorje za ure, ko instruktorji sodelujejo pri usposabljanju, – stroški poslovanja v zvezi s inšturktorji in udeleženci uposabljanja, ki so neposredno povezani s projektom usposabljanja, na primer potni stroški, material in zaloge, ki so neposredno povezane s projektom, amortizacija orodja in opreme, če se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja, – stroški svetovalnih storitev, povezanih s projektom usposabljanja, – stroški osebja v zvezi z udeleženci usposabljanja in splošni posredni stroški (upravni stroški, najemnine, režijski stroški) za ure, ko udeleženci usposabljanja sodelujejo pri usposabljanju. (4) Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov. Lahko se poveča do največje intenzivnosti pomoči v višini 70 % upravičenih stroškov: – za 10 odstotnih točk, če je usposabjanje namenjeno invalidnimi delavcem ali prikrajšanim delavcem, – za 10 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena srednje velikemu podjetju, in za 20 odstotnih točk, če je pomoči dodeljana malemu podjetju. Kadar se pomoč dodeli v sektorju pomorskega prevoza, se intenzivnost pomoči lahko poveča na 100 % upravičenih stroškov, če: (a) udeleženci usposabljanja niso aktivni, temveč so pomožni člani posadke in (b) se usposabljanje izvaja na krovnih ladij, ki so registrirane v EU. 5.4.6 Splošna načela dodeljevanja državnih pomoči ob naravnih nesrečah Sedanja pravna podlaga za državno pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodastvu je Splošni program za odpravo posledic škode po naravnih nesrečah v gospodarstvu s trajanjem do konca leta 2018. Po 31.12.2018 prične veljati shema, potrjena po tem Programu finančih spodbud. Pomoč ob naravnih nesrečah se dodeli v primeru potresa, snežnih in zemeljskih plazov, poplav, tornada, orkana, vulkanskega izbruha in naravnega požara skladno s 50. členom uredbe 651/2014/EU, kjer so določeni pogoji za dodelitev pomoči, upravičeni stroški in intenzivnost pomoči, ali v drugih primerih, kot je določeno z nacionalnimi predpisi. 5.4.7. Splošna načela dodeljevanja pomoči po pravilu de minimis (1) Pomoč se lahko dodeli v skladu z uredbo 1407/2013/EU. (2) Pomoč iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli enotnemu podjetju. Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: – imajo večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, – imajo pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, – imajo pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, – podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja, – podjetje, ki je v katerem koli razmerju iz predhodnih alinej prek enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. (3) Pomoč po pravilu de minimis se ne uporablja za nabavo vozil za cestni prevoz tovora. (4) Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis ne sme presegati 200.000 eurov oziroma 100.000 eurov v cestno tovornem prometu in 15.000 eurov v sektorju primarne kmetijske proizvodnje, opredeljene v prilogi I Pogodbe o Evropski uniji, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. (5) Do pomoči po pravilu de minimis so upravičena MSP in velika podjetja. (6) Dajalec pomoči mora od prejemnika te pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno: – izjavo o že prejetih pomočeh po pravilu de minimis, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je prejemnik pomoči v zadnjem triletnem obdobju kandidiral za pomoč po pravilu de minimis, – izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške ter – zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči po pravilu de minimis ne bo presežena zgornja meja pomoči po pravilu de minimis, in dovoljene intenzivnosti pomoči, – izjavo prejemnika, v pisni obliki, ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja, – izjavo prejemnika s seznamom vseh, z njim povezanih podjetij. (7) Pri kumulaciji pomoči po pravilu de minimis je treba upoštevati, da: – se pomoč po pravilu de minimis ne sme kumulirati s pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, – se pomoč po pravilu de minimis, dodeljena v skladu z uredbo 1407/2013/EU, lahko kumulira s pomočjo po pravilu de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012, – se pomoč po pravilu de minimis, dodeljena v skladu z uredbo 1407/2013/EU lahko kumulira s pomočjo po pravilu de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje. (8) Dajalec pomoči po pravilu de minimis mora pisno obvestiti prejemnika: – da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z uredbo 1407/2013/EU in – o znesku de minimis pomoči. (9) V primeru pomoči v obliki posojil je potrebno upoštevati, da: – upravičenec pomoči ni podjetje v težavah oz. ni v insolvenčnem postopku, – je v primeru večjih podjetij upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj B oz. višji od SB10 oz. vsaj SB09 po SBON AJPESU, – je posojilo zavarovano z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila in posojilo znaša 1 milijon eurov (oz. 500.000 eurov za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje 5 let ali 500.000 eurov (oz. 250.000 eurov za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje 10 let. – da je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala ob njihovi dodelitvi. (10) V primeru pomoči v obliki jamstev je potrebno upoštevati, da: – upravičenec pomoči ni podjetje v težavah oz. ni v insolvenčnem postopku, – je v primeru večjih podjetij upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj B oz. višji od SB10 oz. vsaj SB09 po SBON AJPESU, – jamstvo ne presega 80 % zadevnega posojila in jamstvo znaša 1,5 milijona eurov (oz. 750.000 eurov za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) ter traja za obdobje 5 let ali jamstvo znaša 750.000 eurov (oz. 375.000 eurov za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) ter traja 10 let, – je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Evropske komisije. (11) Šteje se, da je de minimis pomoč dejansko dodeljena z izdajo sklepa oz. odločbe o dodelitvi. 6. Povezovanje ukrepov V nadaljevanju so v okviru šestih poglavij (skladno z življenjskim ciklom podjetja) predstavljeni posamezni ukrepi, ki se lahko: (i) izvajajo posamezno, (ii) med seboj povezujejo na horizontalni ravni, (iii) se povezujejo v integrirane ukrepe ali (iv) se povezujejo na določenem teritorialnem območju za doseganje ciljev spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Predvsem je pomembno, da se pri izvajanju sorodni ukrepi za enake ciljne skupine povežejo v celovit ukrep in tako zagotovimo transparentno, enostavno izvajanje in spremljanje tako za podjetja kot za izvajalce (npr. MGRT, SPIRIT, Slovenski regionalno razvojni sklad, Slovenski podjetniški sklad, SID banka, itd). Primer posameznega ukrepa: Naravne nesreče: Ukrep 6.2 se izvaja samostojno in je neodvisen od drugih ukrepov. Možna pa je npr. nadgradnja z drugimi oblikami (npr. davčnimi olajšavami). Primera horizontalnega povezovanja ukrepov: – Vavčerji: Ukrepi 1.2, 3.2 in 4.1 predstavljajo podporo storitvam, ki jih bodo izvedli zunanji izvajalci z namenom usposabljanja, izobraževanja in mentoriranja MSP. Ukrep se bo izvedel v obliki enostavnega instrumenta (javnega razpisa, programa oz. po možnosti evavčerja) in bo omogočil hitre pomoči manjših vrednosti, ki bodo pripomogle MSP, da nadgradi npr.svoje kompetence (znanje in veščine) z namenom rasti in razvoja. – Podporno okolje: Ukrepi 3.3, 4.5, 4.7 in 5.2 predstavljajo sofinanciranje storitev institucij v podjetniškem in inovativnem podpornem okolju, ki izvajajo storitve za upravičene ciljne skupine (npr. MSP, potencialni podjetniki, itd). Za te namene izvajajo aktivnosti informiranja, usposabljanja, delavnic, delgacij, poslovnih srečanj, promocije, povezovanja, mreženja, ipd. Primeri integriranih ukrepov: – Start up: Ukrep 1.1 povežemo z 3.3 ter 1.2 in na ta način ponudimo start up podjetjem celovito podporo. Na eni strani finančne instrumente (subvencije, garancije, kredite, semenski kapital) in na drugi strani »mehke oblike« podpore v obliki mentoriranja, usposabljanja, mreženja in tudi fizične infrastrukture (prostor za opravljanje dejavnosti v inkubatorju/tehnološkem parku, coworking-u, ipd) ter nenazadnje podpora internacionalizaciji poslovanja, ki zajema ne le dostop do trgov, ampak tudi dostop do virov financiranja v tujini, trgov, partnerjev, kadrov. – Socialna podjetja: Ukrep 1.3 je že primer integriranega ukrepa, ki je namenjen socialnim podjetjem. Primer teritorialnega povezovanja ukrepov so problemska območja z visoko brezposelnostjo po ZSRR-2 (Slika 2 v prilogi) za katera je Vlada RS sprejela ukrepe razvojne podpore in programe spodbujanja konkurenčnosti Tako povezani ukrepi so podlaga za priglasitve operacij Organu upravljanja in sicer v obliki: – neposredne potrditve operacije (program, ki ga izvaja upravičenec), kot so na primer evavčerji, podporno okolje na regionalni/lokalni ravni, dostop do virov financiranja) ali – javnih razpisov/javnih naročil in drugih postopkov skladno z zakonodajo. 1. SPODBUJANJE NASTAJANJA IN DELOVANJA PODJETIJ, PREDVSEM START–UP PODJETIJ Definiranje izziva Ustvarjanje novih podjemov preko zagona in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij, je ključnega pomena za rast gospodarstva in nova delovna mesta. Po podatkih letnih študij GEM (Global Entrepreneurship Monitor) se Slovenija v zadnjih letih uvršča na sam konec preučevanih držav glede stanja podjetništva in podjetniške dinamike. Raziskava GEM Slovenija 2013 ugotavlja, da indeks zgodnje podjetniške aktivnost TEA, ki vključuje nastajajoče in nove podjetnike, kaže v zadnjih letih trend rasti (v letu 2008 je indeks TEA znašal 3,65 %, v letu 2013 pa 6,45 %, kar pomeni 55. mesto od 63 držav), kar je zagotovo spodbudno. Žal pa se v Sloveniji še naprej nadaljuje trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti v okolju. Raziskava prav tako ugotavlja, da je v letu 2013 primanjkovalo finančnih mehanizmov za zagon novih, rastočih ter inovativnih podjetij. Med slabosti za razvoj podjetništva v Sloveniji se šteje tudi pomanjkanje podjetniške kulture, predvsem pa negativna klima za podjetništvo, podcenjevanje, odnos do uspeha in podjetnih posameznikov, manjša nagnjenost k tveganju, pa tudi pomanjkanje notranje podjetniške kulture obstoječih podjetij. V obdobju 2007 do 2013 smo izvajali ukrepe za spodbujanje podjetij, predvsem start up podjetij, s subvencijami, mikrokrediti, mikrogarancijami in tudi s semenskim kapitalom. Velik poudarek je bil pri tem tudi na podpornem okolju za podjetništvo in inovativnost, ki je v kombinaciji s finančnih instrumenti nudilo celovito pomoči podjetjem. Predvideni ukrepi in rezultati Iz navedene problematike sledi, da je potrebno: – Izboljšati dostop do ugodnih finančnih virov preko finančnih instrumentov in mehanizmov za zagon in delovanje novih, rastočih in inovativnih podjetij, – širiti zavedanje o novih poslovnih priložnostih, – izboljšati klimo za podjetništvo preko promocije podjetništva in uspešnih zgodb, – spremeniti dojemanje podjetnosti, inovativnosti in podjetništva, ki ne le spodbuja uspehe podjetij, ampak omogoča nove (in tudi ponovne) začetke, – izboljšati in okrepiti storitve podjetniškega in inovativnega podpornega okolja (npr. mentorstvo za mlada podjetja). Cilj je povečanje podjetniške dinamike, ki se izraža v večjem številu novonastalih podjetij, ki zaposlujejo in se uspešno odzivajo na potrebe trga. Še posebno pomembna so t.i. start-up podjetja. Start-up podjetja so novonastala podjetja, katerih namen je razvoj inovativnih proizvodov ali storitev, in ki imajo velik potencial za rast. Inovativna start-up podjetja z visokim potencialom za rast namreč ustvarijo kar 3-krat več delovnih mest kot podjetja s srednjim potencialom rasti in kar 15-krat več kot podjetja z nizkim potencialom rasti. Start-up podjetja običajno nastajajo v inovacijskih središčih, kjer se koncentrira znanje in kjer se lahko oblikujejo interdisciplinarne skupine, torej tam, kjer je vzpostavljena ustrezna podjetniška in ustvarjalna dinamika, oziroma kjer je na voljo ustrezno podporno okolje (npr. tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, podjetniški pospeševalniki…). Za vsa novonastala podjetja je ključnega pomena ustrezno podporno okolje, ki zagotavlja podjetniško, inovativno in finančno podporo za uspešen razvoj podjetij v zgodnjih fazah rasti. Pričakovani rezultat je: – Povečanje podjetniške aktivnosti (kazalnik: Povečanje indeksa podjetniške aktivnosti (TEA indeks)) Kazalnik Izhodiščna vrednost Izhodiščno leto Ciljna vrednost2(202 3) Vir podatkov Pogostost poročanja Povečanje indeksa podjetniške aktivnosti (TEA indeks) 6,45 2013 7,00 GEM Enkrat letno V okviru poglavja Spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij bodo spodbude namenjene:  MLADIM PODJETJEM IN NOVIM PODJETNIŠKIM PODJEMOM, kjer bo poseben poudarek na (1) inovativnih start-up podjetjih s potencialom globalne rasti, (2) podjetjih s področja družbenih inovacij in podjetjih, ki uvajajo nove načine ustvarjanja dodane vrednosti (npr. design, nabavne poti, tržni pristopi, poprodajne storitve, nadgradnja in uporaba tradicionalnih znanj in veščin, itd.),(3) podjetjih z geografskih območij, ki se soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi, vendar imajo potencial rasti in razvoja vsaj na regionalnem nivoju in (4) podjetjih, ki uvajajo nove načine izvajanja socialnih vsebin v sodelovanju z institucionalnim sektorjem in z lokalnim okoljem.  NADGRADNJI OBSTOJEČEGA PODPORNEGA OKOLJA z razvojem in spodbujanjem sodobnih oblik podpornih storitev, povezovanja ter upravljanja regionalnih destinacijskih organizacij (RDO) na regionalni ravni (npr. mentorstvo, usposabljanje, promocija, spodbujanje povezovanja podjetij in kulturnih in kreativnih industrij, svetovanje, vključno za internacionalizacijo podjetij) v okviru podjetniško inovacijskega ekosistema, skladno z osnutkom Strategije pametne specializacije. V izkazanih primerih institucionalnega primanjkljaja, tako na nacionalni kot na regionalni ravni, lahko to predstavlja izgradnjo ter nadgradnjo dodatne regionalne infrastrukture tudi z izvedbo investicij manjšega obsega v ekonomsko poslovno infrastrukturo z razvojem pripadajočih storitev in s pripadajočo dostopno infrastrukturo. 2 V primeru ESRR in KS so lahko ciljne vrednosti kvalitativne ali kvantitativne. 1.1. Razvojne naložbe v inovativna MSP, s poudarkom na start up podjetjih Ukrep Spodbujanje nastanka in delovanja podjetij, s posebnim poudarkom na start-up podjetjih Namen ukrepa Spodbujanje mladih podjetij in novih podjetniških podjemov, kjer bo poseben poudarek na (1) inovativnih start-up podjetjih s potencialom globalne rasti in (2) podjetjih s področja družbenih inovacij in podjetjih, ki uvajajo nove načine ustvarjanja dodane vrednosti (npr. design, nabavne poti, tržni pristopi, poprodajne storitve, nadgradnja in uporaba tradicionalnih znanj in veščin, itd.),(3) podjetjih z geografskih območij, ki se soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi, vendar imajo potencial rasti in razvoja vsaj na regionalnem nivoju. Okrepitev finančnih instrumentov za zagon novih, rastočih in inovativnih podjetij (semenski kapital, subvencije za zagon…). Ciljna skupina – Inovativna MSP, posebej start up podjetja – Ostala podjetja v začetnih fazah razvoja na nacionalni in regionalni ravni ne glede na področje delovanja. Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) De minimis shema b) Pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP Oblika pomoči Subvencija, kredit, garancija, lastniško financiranje (tvegan, semenski kapital) oz. kombinacija navedenih instrumentov Upravičeni stroški / aktivnosti a) De minimis: Upravičeni stroški bodo določeni z javnim razpisom ali na drug način v skladu z veljavno zakonodajo. b) Pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP: Upravičeni stroški/aktivnosti so skladne s točko 5.4.3. Programa finančnih spodbud. Izvajalci MGRT in/ali izvajalske institucije (Slovenski podjetniški sklad, SPIRIT, RRA itd) Merila za izbor Merila bodo smisleno oblikovana na podlagi vsaj enega od naslednjih načel:  ocena kakovosti in izvedljivosti projekta (sposobnost nosilcev za izvedbo projekta – človeški, materialni in finančni viri);  tržni potencial projekta;  širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, itd;  prispevek k premagovanju razvojnih razlik med kohezijskima regijama. Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izvedbe v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči a) De minimis: do 100 % b) Pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP: V skladu s točko 5.4.3. Programa finančnih spodbud. Končni upravičenci MSP, posebej start up podjetja Ocena finančnih sredstev 130 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 01 Generične produktivne naložbe v MSP 067 Razvoj MSP, podpora podjetništvu in inkubatorjem Navezava na OP Poglavje 2.3.3, Specifični cilj: Spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij Teritorialni vidik Za del sredstev posebni pogoji in merila za problemska območja, kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 1.2. Storitve za start-up podjetja Ukrep Spodbujanje sodobnih oblik podpornih storitev za start up podjetja Namen ukrepa Preko izvajanja sodobnih oblik podpornih storitev (npr. mentorstvo, usposabljanje, delavnice, start up šole, demo dnevi, promocija, spodbujanje povezovanja podjetij in kreativnih industrij, svetovanje, vključno za internacionalizacijo podjetij in za izboljšanje učinkovite rabe virov in energije ter razvoja zelenih izdelkov in storitev, spodbujanje socialnega podjetništva in podjetij) v okviru podjetniškega ekosistema bomo spodbujali podjetja k procesnim in poslovnim izboljšavam za njihovo rast in nadaljnji razvoj. Ciljna skupina Potencialni podjetniki in podjetja v začetnih fazah razvoja na nacionalni in regionalni ravni ne glede na področje delovanja, delodajalci Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) De minimis shema b) Shema za usposabljanje c) Shema za MSP Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti a) De minimis: Stroški zunanjih strokovnjakov za svetovanje, usposabljanje, mentoriranje, mreženje, promocijo, materialni stroški, stroški udeležbe na sejmih, poslovnih dogodkih, itd; b) Usposabljanje: Stroški usposabljanja, v skladu s točko 5.4.5 Programa finančnih spodbud; c) MSP: Stroški svetovanja, v skladu s točko 5.4.2 Programa finančnih spodbud; Izvajalci Ministrstva ali izvajalske institucije (SPIRIT, Slovenski podjetniški sklad), izvajalci na regionalnem in lokalnem nivoju, subjekti podpornega okolja, zbornice …) Merila za izbor Merila bodo smiselno oblikovana na podlagi vsaj enega od naslednjih načel:  ocena kakovosti in izvedljivosti projekta (sposobnost nosilcev za izvedbo projekta – človeški, materialni in finančni viri),  tržni potencial projekta,  širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, itd.  prispevek k premagovanju razvojnih razlik med kohezijskima regijama. Podrobneje bodo določena v javnem razpisu ali v drugem načinu izbora v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči a) De minimis: Do 100 % upravičenih stroškov b) Usposabljanje: Je skladna s točko 5.4.5 Programa finančnih spodbud. c) MSP: Je skladna s točko 5.4.2 Programa finančnih spodbud. Končni upravičenci MSP in potencialni podjetniki Ocena finančnih sredstev 36 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 066 Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP Navezava na OP Poglavje 2.3.3, specifični cilj: spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start up podjetij Teritorialni vidik kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 1.3 Podporne storitve za socialna podjetja Ukrep Podpora podjetjem, ki uvajajo nove načine izvajanja socialnih vsebin v sodelovanju z institucionalnim sektorjem in z lokalnim okoljem. Namen ukrepa Spodbuja nastajanje novih podjetij oziroma inovativnih poslovnih modelov v okviru obstoječih podjetij z namenom identifikacije in zadovoljevanja socialnih (družbenih) potreb (npr. okoljske, človeške, kulturne) tudi na določenih območjih (problemskih, obmejnih problemskih, območjih, kjer je identificiran izziv za zadovoljitev specifične potrebe določene ciljne skupine ljudi) oziroma za določene ciljne skupine prebivalstva (mladi, ženske, starejši, depriviligirane skupine prebivalstva) in bi ponudba ciljnih izdelkov ali storitev prispevala k družbeni blaginji teh skupin prebivalstva. Namen ukrepa je podpora pri ustanovitvi, razvoju in rasti socialnih podjetij ter krepitev njihovega podpornega okolja s ciljem zagotoviti identificiranim ciljnim skupinam bodisi boljše proizvode/storitve, bodisi boljšo dostopnost le-teh, bodisi dostopnost le-teh po nižji ceni in s tem ohranjanje njihove družbene blaginje na ustrezni ravni. Ciljna skupina Vsa podjetja, mladi, ženske, starejši, depriviligirane skupine prebivalstva Trajanje 2015-2020 Shema pomoči De minimis shema Oblika pomoči Subvencija, krediti, garancije, subvencije obrestnih mer Upravičeni stroški / aktivnosti Upravičeni stroški bodo določeni z javnim razpisom ali na drug način skladno z veljavno zakonodajo. Izvajalci Ministrstvo pristojno za gospodarstvo in tehnologijo, izvajalske institucije Merila za izbor Merila za izbor bodo smiselno opredeljena na podlagi vsaj enega od naslednjih načel:  Ustreznost opredelitve proizvoda/storitev, ki ga socialno podjetje ponuja oziroma storitve, ki jo socialno podjetje izvaja;  Ustreznost prispevka inovativnega poslovnega modela za ustvarjanje socialne dodane vrednosti;  Jasna opredelitev ciljev doseganja socialne dodane vrednosti (oziroma: jasna opredelitev ciljev poslovnega modela socialnega podjetja)  Vključevanje komplementarnih poslovnih partnerjev v poslovni model;  Ali projekt predvideva kontinuiran proces uvajanja novosti (eksperimentiranja);  Ali je v projektu predvidena vzpostavitev mreže z dobavitelji in ostalimi partnerji, ki jih je mogoče vključiti v preoblikovanje poslovnega procesa;  Ali je predvidena zagotovitev ustreznih finančnih virov (finančnih instrumentov) za vključene partnerje oziroma deležnike? Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izvedbe v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči Do 100 % Končni upravičenci MSP, različne oblike povezovanja podjetij, tako med seboj, kot z institucijami znanja, kulture, podjetniško inovacijsko podporno okolje, zbornice, zavodi, raziskovalne organizacije, regionalne razvojne agencije, NVO Ocena finančnih sredstev 10 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 073 Podpora socialnim podjetjem Navezava na OP Poglavje 2.3.3, specifični cilj: spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start up podjetij Teritorialni vidik kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 2. SPODBUJANJE INOVACIJSKE AKTIVNOSTI PODJETIJ Definiranje izziva Skupne naložbe javne in zasebne sfere v raziskave in razvoj se približujejo cilju EU 3 %, in so bile v 2012 2,6 % BDP. Kar 61,2 % so prispevale gospodarske družbe. Kljub krepitvi dejavnikov inovacijske sposobnosti (povečevanje vlaganj v raziskave in inovacije, krepitev človeškega kapitala) je napredek na drugih področjih prepočasen (intelektualna lastnina, prenos znanja v podjetja in javni sektor), ali pa celo nazaduje v inovacijski dejavnosti. Slovenija je uspešna v povečevanju števila patentov in znanstvenih člankov, manj pri uporabi novega znanja in komercializaciji. Delež inovacijsko aktivnih podjetij se v Sloveniji zmanjšuje, tako da se povečuje zaostanek za evropskim povprečjem na 3,5 odstotne točke. Manjša je tudi inovacijska dejavnost v malih podjetjih, na tem področju zaostajajo tudi podjetja v sektorju storitvenih dejavnosti3 . Procesi nastajanja novih podjetij in tehnološki transfer so šibki. V gospodarstvu je še vedno nizek delež raziskovalcev, predvsem se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem tehnično usposobljenih, inženirskih kadrov. Tehnološka sestava izvoza zaostaja za povprečjem EU. Zmanjšala so se vlaganja v netehnološke inovacije. Slovenija zaostaja tudi na področju eko inovacij ter na snovni in energetski učinkovitosti. Hkrati je Slovenija v veliki meri odvisna od uvoza surovin, kar jo postavlja v nekonkurenčen položaj in dodaten pritisk na investicije v razvoj rešitev za krožno gospodarstvo. Tudi globalni trg zelenih izdelkov in storitev raste in ponuja priložnosti. Zaostajanje v inovacijski dejavnosti zmanjšuje konkurenčnost izdelkov in storitev na zunanjih trgih in pomeni nadaljnjo stagnacijo deleža izvoza visokotehnoloških produktov. Vse to se odraža v dodani vrednost na zaposlenega, ki v predelovalnih dejavnostih dosega le okoli 60 % povprečja EU-27. V obdobju 2007 – 2013 je bilo na področju raziskav, razvoja in inovacij s sredstvi evropskih strukturnih skladov podprtih 17 razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, več kot 400 raziskovalno razvojnih projektov, več kot 700 investicij v novo tehnološko opremo za MSP, in preko 1100 raziskovalcev v podjetjih. Predvideni ukrepi in rezulta. Cilj povečanja deleža inovacijsko aktivnih podjetij zahteva kombinacijo ukrepov. Potenciali ključnih omogočitvenih tehnologij ter drugih multifunkcionalnih tehnologij, vključno z IKT, potenciali reševanja družbenih izzivov ter potenciali med-sektorskega sodelovanja so nezadostno izkoriščeni. Okrepiti je treba povezave in sinergije v inovacijskem sistemu, pospešiti mobilnost raziskovalcev, okrepiti ustvarjalnost deležnikov na osnovi povezovanja kompetenc in zmogljivosti ter aktivirati sodelovanje večjega števila podjetij in grozdov na skupnih vsebinah. Na ta način se bo okrepila kritična masa potrebna za preboj in delovanje v mednarodnih verigah vrednosti. Vlaganja bodo podpirala prehod od znanstvene odličnosti na poslovno uspešnost inovacij. Usmerjena bodo v odpravo identificiranih slabosti in izkoriščanje priložnosti raziskav in razvoja na prioritetnih področjih uporabe, kjer so izkazani tržni potenciali, in so prepoznana kot prioritetna področja v SPS. Na teh področjih bomo povezovali odlične kompetence in potenciale za razvoj novih produktov, storitev in celovitih rešitev. Pozornost bo posvečena eko inovacijam za razvoj inovativnih in okolju prijaznih produktov in netehnološkim inovacijam. Ustvarjene in izkoriščene bodo možnosti za skupna vlaganja in kombiniranje nacionalnih in mednarodnih virov na področja RRI, okrepljene bodo povezave v inovacijskem sistemu in vzpostavljena bo kritična masa različnih deležnikov, disciplin in 3 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6186 področij na prioritenih področjih uporabe, defininiranih v osnutku Strategije pametne specializacije, kar bo okrepilo tehnološko in inovacijsko bazo slovenskega gospodarstva. Ker inovacije in inovativnost nista omejeni le na raziskovalni in zasebni sektor, temveč so pomemben dejavnik tudi pri povečevanju konkurenčnosti javnega in nevladnega sektorja, bo podprt tudi razvoj in inovacije na teh področjih. Pri podpori RRI projektov podjetij bo pomemben dejavnik spodbujevalni učinek v primeru dodelitve spodbude, da ne bi prihajalo do izrivanja že načrtovanih zasebnih investicij. Predvidoma se bodo spodbude oblikovale z nižjimi stopnjami financiranja glede na spodbude dane v obdobju 2007-2013. Na ravni instrumentov se bo zasledovalo načelo, da so razpoložljiva sredstva namenjena najboljšim projektom z ustreznim zasebnim finančnim vzvodom. Pri podpori RRI bomo upoštevali določila državnih pomoči, vključno s prepovedjo podporo podjetjem v težavah v skladu s Uredbo EU 651/2014 (GBER). Doseženi bodo naslednji rezultati:  Več inovacijsko aktivnih podjetij, ki uvajajo tehnološke in/ali netehnološke inovacije,  Več podjetij vključenih v globalne dobaviteljske verige in konzorcije,  Povečan izvoz visoko tehnoloških izdelkov v celotnem izvozu,  Pritegnitev večjega potenciala zasebnih investicij v RRI. ID Kazalnik Merska enota Kategorija regije Izhodiščna vrednost Izhodiščn o leto Ciljna vrednost (2023) Vir podatkov Pogostost poročanja 1. 3 Delež sredstev gospodarskih družb za financiranje raziskovalno razvojnih dejavnosti, v BDP % Celotna SLO 1,76 2012 2 SURS Enkrat letno 1. 4 Delež inovacijsko aktivnih podjetij % Celotna SLO 46,5 2012 55 SURS Enkrat na dve leti* Ciljne vrednosti za leto 2023 so določene na podlagi projekcij dolgoročnih trendov glede na izhodiščne podatke ob upoštevanju načrtovanih aktivnosti v okviru prednostne naložbe *Objavljene podatke SURS pridobi s statističnim raziskovanjem inovacijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih, in sicer v skladu z mednarodno OECD-jevo metodologijo (priročnik Oslo) in s priporočili evropskega statističnega urada (Eurostata), harmoniziran popis inovacijske dejavnosti – CIS 2012 (Community Innovation Survey). Kazalnik se spremlja izračuna vsako drugo leto (zadnje izvedeno raziskovanje o inovacijski dejavnosti je potekalo v letu 2013; podjetja so odgovarjala na vprašanja o inovacijski aktivnosti v podjetju za obdobje 2010-2012; naslednje raziskovanje bo izvedeno v letu 2015 za obdobje 2012-2014. 2.1. Mreženje in krepitev vezi ter sinergij v inovacijskem sistemu Ukrep Podpora razvojnim partnerstvom Namen ukrepa Ukrep bo spodbujal krepitev povezav in novih sinergij v inovacijskem sistemu ter krepil sodelovanje med gospodarstvom in institucijami znanja, predvsem na prednostnih področjih pametne specializacije. Razvojna partnerstva bodo lahko sklenjena tudi v obliki javno zasebnega partnerstva in povezana v inovacijsko stičišče. Aktivnosti: (1) Priprava programov razvojnih partnerstev, identificiranje, mapiranje deležnikov, analize, študije, informiranje, svetovanje, prilagojene storitve za podjetja, upravljanje razvojnih partnerstev. (2) Aktivnosti razvoja mednarodnih konzorcijev in partnerstev, in aktivnosti čezmejnega sodelovanja regij (npr. v okviru Podonavske strategije). Ciljna skupina Vsa podjetja, razvojna partnerstva, institucije znanja Trajanje 2015-2020 Shema pomoči RRI shema Oblika pomoči subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti Upravičeni stroški so v skladu s točko 5.4.4 Programa finančnih spodbud. Izvajalci MGRT, izvajalske institucije Merila za izbor Merila za izbor bodo smiselno opredeljena na podlagi vsaj enega od naslednjih načel: • prednost bodo imeli projekti, ki bodo zasnovani na prednostnih področjih pametne specializacije, • projekti bodo upoštevali tržne trende in izkazovali tržni potencial, • projekti bodo povezovali znanje, kompetence in tehnologije, ter spodbujali inovativnost, • projekti bodo utemeljeni v mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja, • izkazana bo sposobnost nosilcev za izvedbo projektov in investiranje, • izkazan bo širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, • projekti bodo povezovali različne regionalne akterje. Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izbora v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči Do 50 % upravičenih stroškov Končni upravičenci Podjetja, različne oblike povezovanja podjetij, tako med seboj, kot z institucijami znanja, kulture, podjetniško inovacijsko podporno okolje, zbornice, zavodi, raziskovalne organizacije, regionalne razvojne agencije, nevladne organizacije Ocena finančnih sredstev 10.070.000 EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 063 Podpora grozdom in poslovnim mrežam, predvsem v korist MSP Navezava na OP 2.1.4 Spodbujanje naložb v raziskave in inovacije ter vzpostavljanje povezav in sinergij med podjetji, Specifični cilj: povečan delež inovacijsko aktivnih podjetij Teritorialni vidik kazalniki po dveh kohezijskih regijah 2.2. Spodbujanje inovacijskih procesov in z njimi povezanih naložb Ukrep Podpora raziskovalnim in razvojnim projektom Namen ukrepa Spodbujale se bodo raziskave in inovacijski procesi v velikih podjetjih in v MSP. Prav tako se bodo financirale naložbe v infrastrukturo, zmogljivosti in opremo velikih podjetij in MSP v neposredni povezavi z raziskavami in inovacijskimi dejavnostmi. Poseben poudarek bo dan raziskavam in inovacijski infrastrukturi, procesom, prenosu tehnologije ter sodelovanju podjetij s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu (ekoinovacije). Podprte bodo tehnološke in netehnološke inovacije, ki so usmerjene v komercializacijo. Ukrep bo zajemal: (1) APLIKATIVNE RAZISKAVE. V okviru ukrepa bodo pripravljeni in izvedeni raziskovalno inovacijski projekti za razvoj novih proizvodov, storitev in procesov ter za uporabo novih tehnologij na prednostnih področjih uporabe v skladu s SPS in s prispevkom h krepitvi snovne in energetske učinkovitosti. Podprti bodo posamezni ali skupni raziskovalno inovacijski projekti podjetij ali podjetij v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami in ostalimi upravičenci v okviru razvojnih partnerstev. (2) VLAGANJA V NETEHNOLOŠKE INOVACIJE in v trajnejše elemente doseganja vrednosti (npr. pravice intelektualne lastnine, procesne in organizacijske inovacije, družbene inovacije, povezovanje podjetij in kulturnih in kreativnih industrij, novi poslovni modeli), vključno s spodbujanjem uporabe industrijskega oblikovanja v gospodarstvu in širše ter razvojem proizvodov in storitev z izoblikovanimi lastnimi blagovnimi znamkami. (3) EKO INOVACIJE, katerih cilj je znaten in viden napredek v smeri trajnostnega razvoja, z zmanjševanjem vplivov na okolje ali k učinkovitejši in odgovornejši rabi virov. Podprt bo razvoj novih materialov na osnovi obnovljivih in naravnih virov, razvoj okolju prijaznih izdelkov, storitev, procesov in poslovnih modelov, npr. na področjih zmanjševanja odvisnosti od primarnih surovin, razvoj procesov in izdelkov za ponovno uporabo in recikliranje, ravnanja z odpadki. Pri tem se bo upoštevalo vplive celotnega življenskega kroga, koncept od zibke do zibke in povečevanje snovne in energetske učinkovitosti. (4) PILOTNE LINIJE, ZGODNJE VALIDACIJE, NAPREDNE PROIZVODNJE ZMOGLJIVOSTI IN ZAČETNO PROIZVODNJO NA PODROČJU KLJUČNIH OMOGOČITVENIH TEHNOLOGIIJ. Podprti bodo projekti na ključnih omogočitvenih tehnologijah in drugih multifunkcionalnih tehnologijah. Projekti so namenjeni razvoju in postavitvi pilotnih linij, aktivnostim prvih validiacij, optimizaciji naprednih proizvodnih tehnologij in prvi proizvodnji ob sočasnem uvajanju IKT rešitev (kot npr. internet prihodnosti, masovni podatki, računalništvo v oblaku, nove integrirane estoritve in storitvene platforme). Ciljna skupina podjetja, razvojna partnerstva, institucije znanja Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) RRI shema b) Regionalna shema Oblika pomoči Subvencije, krediti, garancije Upravičeni stroški / aktivnosti a) RRI shema: Stroški izvajanja raziskovalnih in razvojnih projektov, v skladu s točko 5.4.4 Programa finančnih spodbud; – Regionalna shema:Stroški naložb v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, v skladu s točko 5.4.1 Programa finančnih spodbud. Izvajalci MGRT, izvajalske institucije Merila za izbor Merila za izbor bodo smiselno opredeljena na podlagi vsaj enega od naslednjih načel: • prednost bodo imeli projekti, ki bodo zasnovani na prednostnih področjih pametne specializacije, • projekti bodo upoštevali tržne trende in izkazovali tržni potencial, • projekti bodo povezovali znanje, kompetence in tehnologije, ter spodbujali inovativnost, • projekti bodo utemeljeni v mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja, • izkazana bo sposobnost nosilcev za izvedbo projektov in investiranje, • izkazan bo širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, • projekti bodo povezovali različne regionalne akterje. Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izbora v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči a) RRI shema: Je skladna s točko 5.4.4 Programa finančnih spodbud; b) Regionalna shema: Intenzivnost pomoči na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v 3. členu Uredbe o regionalni karti, in sicer: Podjetja 1.7.2014 – 31.12.2017 1.1.2018 – 31.12.2020 Vzhodna SLO Zahodna SLO Vzhodna SLO Zahodna SLO velika 25 % 15 % 25 % 10 % srednja 35 % 25 % 35 % 20 % mala 45 % 35 % 45 % 30 % Končni upravičenci podjetja, različne oblike povezovanja podjetij, tako med seboj, kot z institucijami znanja, kulture, podjetniško inovacijsko podporno okolje, zbornice, zavodi, raziskovalne organizacije, regionalne razvojne agencije, NVO Ocena finančnih sredstev 275.000.000 EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 002 RRI procesi v VP 057 Naložbe v infrastrukturo, opremo v VP v povezavi z RRI 064 RRI procesi v MSP 056 Naložbe v infrastrukturo, opremo v MSP v povezavi z RRI 065 Raziskave in inovacijska infrastruktura, procesi, prenos tehnologije s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu Navezava na OP 2.1.4 Spodbujanje naložb v raziskave in inovacije ter vzpostavljanje povezav in sinergij med podjetji, Specifični cilj: povečan delež inovacijsko aktivnih podjetij Teriotiralni vidik za del sredstev posebni pogoji in merila za problemska območja, kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 2.3. Komercializacija razvitih rešitev in spodbujanje povpraševanja Ukrep Podpora komercializaciji in demonstracijski projekti Namen ukrepa Podprti bodo demonstracijski projekti za testiranje novih rešitev za neposredno uporabo v praksi in demonstracijo uporabe (kot so npr. living labs, internet strani, računalništvo v oblaku, masovni podatki, krepitev kreativnosti npr. CreativeHubs). Podpora bo namenjena projektom komercializacije razvitih rešitev ter vstopu novih tehnologij na trg za pridobitev referenc (npr. preko inovativnih JN, predkomercialnimi JN in demonstracijskih projektov). Ciljna skupina podjetja, razvojna partnerstva, institucije znanja Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) RRI shema b) Regionalna shema Oblika pomoči Subvencija, krediti, garancije, subvencije obrestnih mer Upravičeni stroški / aktivnosti a) RRI shema: Stroški raziskav, razvoja in inovacij v skladu s točko 5.4.4 Programa finančnih spodbud; b) Regionalna shema: Stroški naložb v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, v skladu s točko 5.4.1 Programa finančnih spodbud; Izvajalci Ministrstvo pristojno za gospodarstvo in tehnologijo, izvajalske institucije Merila za izbor Merila za izbor bodo smiselno opredeljena na podlagi vsaj enega od naslednjih načel: • prednost bodo imeli projekti, ki bodo zasnovani na prednostnih področjih pametne specializacije, • projekti bodo upoštevali tržne trende in izkazovali tržni potencial , • projekti bodo povezovali znanje, kompetence in tehnologije, ter spodbujali inovativnost, • projekti bodo utemeljeni v mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja, • izkazana bo sposobnost nosilcev za izvedbo projektov in investiranje, • izkazan bo širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, • projekti bodo povezovali različne regionalne akterje. Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izbora v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči a) RRI shema: Je skladna s točko 5.4.4 Programa finančnih spodbud; b) Regionalna shema: Intenzivnost pomoči na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v 3. členu Uredbe o regionalni karti, in sicer: Podjetja 1.7.2014 – 31.12.2017 1.1.2018 – 31.12.2020 Vzhodna SLO Zahodna SLO Vzhodna SLO Zahodna SLO velika 25 % 15 % 25 % 10 % srednja 35 % 25 % 35 % 20 % mala 45 % 35 % 45 % 30 % Končni upravičenci podjetja, različne oblike povezovanja podjetij, tako med seboj, kot z institucijami znanja, kulture, podjetniško inovacijsko podporno okolje, zbornice, zavodi, raziskovalne organizacije, regionalne razvojne agencije, NVO Ocena finančnih sredstev 32.160.000 EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 002 RRI procesi v VP 057 Naložbe v infrastrukturo, opremo v VP v povezavi z RRI 064 RRI procesi v MSP 056 Naložbe v infrastrukturo, opremo v MSP v povezavi z RRI 065 Raziskave in inovacijska infrastruktura, procesi, prenos tehnologije s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu Navezava na OP 2.1.4 Spodbujanje naložb v raziskave in inovacije ter vzpostavljanje povezav in sinergij med podjetji, Specifični cilj: povečan delež inovacijsko aktivnih podjetij Teritorialni vidik kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 2.4. Krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij Ukrep Pomoč za inovacije za MSP Pomoč za procesne in organizacijske inovacije Namen ukrepa Spodbude bodo namenjene krepitvi kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij. Pomoč bo namenjena tudi procesnim in organizacijskim inovacijam ter projektom, ki bodo širše poslovno okolje povezali v inovacijske procese (npr. množično inoviranje) na različnih področjih. S tem se bo zagotovila krepitev podjetij z multi- in interdisciplinarnimi znanji (kreativnost, umetnost, design, druge netehnološke rešitve). Ciljna skupina podjetja, razvojna partnerstva Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) RRI shema b) De minimis shema Oblika pomoči subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti a) RRI shema: Stroški raziskav, razvoja in inovacij v skladu s točko 5.4.4 Programa finančnih spodbud b) De minimis shema Upravičeni stroški bodo določeni v javnemu razpisu ali v drugemu načinu izbora, skladno z veljavno zakonodajo. Izvajalci Ministrstvo pristojno za gospodarstvo in tehnologijo, izvajalske institucije Merila za izbor Merila oziroma pogoji za izbor bodo smiselno opredeljena na podlagi vsaj enega od naslednjih načel: • prednost bodo imeli projekti, ki bodo zasnovani na prednostnih področjih pametne specializacije, • projekti bodo upoštevali tržne trende in izkazovali tržni potencial , • projekti bodo povezovali znanje, kompetence in tehnologije, ter spodbujali inovativnost, • projekti bodo utemeljeni v mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja, • izkazana bo sposobnost nosilcev za izvedbo projektov in investiranje, • izkazan bo širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive,  projekti bodo povezovali različne regionalne akterje. Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izbora v skladu z veljavno zakonodajo. V primeru enostavnih instrumentov (inovacijski vavčer) so lahko predpisani le vstopni pogoji. Intenzivnost pomoči a) RRI shema: Je skladna s točko 5.4.4 Programa finančnih spodbud; b) De minimis shema: do 100% upravičenih stroškov. Končni upravičenci podjetja, različne oblike povezovanja podjetij, tako med seboj, kot z institucijami znanja, kulture, podjetniško inovacijsko podporno okolje, zbornice, zavodi, raziskovalne organizacije, regionalne razvojne agencije, NVO Ocena finančnih sredstev 30,16 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 064: RRI procesi v MSP 002: RRI procesi v VP Navezava na OP 2.1.4 Spodbujanje naložb v raziskave in inovacije ter vzpostavljanje povezav in sinergij med podjetji, Specifični cilj: povečan delež inovacijsko aktivnih podjetij Teritorialni vidik Kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 3. SPODBUJANJE RASTI IN RAZVOJA MSP Definiranje izziva V Sloveniji predstavljajo MSP večino vseh podjetij (99,8 %), od tega mikro podjetja 92,8 %. Predvsem na območjih s posebnimi razvojnimi potrebami prevladujejo mikro podjetja, ki zaradi pomanjkanja inovativnosti, ustreznega podpornega okolja in dostopa do virov financiranja ne zagotavljajo novih delovnih mest. V letu 2013 so MSP prispevala 63 % k dodani vrednosti gospodarstva. Z vidika povečanja dodane vrednosti so še posebno pomembna hitro rastoča podjetja, ki so v Sloveniji velika neizkoriščena priložnost za rast gospodarstva. Delež hitro rastočih podjetij se je od nastanka krize več kot prepolovil, kar kaže, da je okrevanje gospodarstva predvsem v tem segmentu MSP še najbolj dolgoročno izpostavljeno negativnim učinkom krize (v letu 2008 je bil ta delež 5,99 %, v letu 2011 pa 2,49 %, izražen s številom zaposlenih, Eurostat). V programskem obdobju 2007 – 2013 so se izvajale aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, ki so bile usmerjene predvsem v tehnološko posodabljanje MSP in zagotavljanje finančnih virov. Tovrstne investicije so le ublažile zelo negativne učinke krize, niso jih pa mogle povsem odpraviti. Investicije v tehnološko opremo so se izvajale v obeh regijah v sorazmernem obsegu, saj je razmerje med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo v razmerju 56:44 v korist vzhodne kohezijske regije. Število podprtih podjetij z garancijami za bančne kredite in subvencijo obrestne mere je bilo v razmerju 54:46 v korist vzhodne kohezijske regije. Predvideni ukrepi in rezultati V programskem obdobju 2014-2020 bodo aktivnosti usmerjenje v spodbujanje rasti MSP, predvsem hitro-rastočih podjetij, kar se bo odražalo v povečanju dodane vrednosti MSP. S tega vidika so ključni izboljšanje dostopa do kapitala in virov financiranja, usposabljanje, mentorstvo, povezovanje in mreženje ter ostale podporne storitve. To bo pripomoglo h krepitvi veščin in kompetenc na ravni podjetij (npr. za upravljanje in vodenje podjetij, trženje…) in tudi na ravni medpodjetniških povezav (grozdov, mrež, ipd. na lokalnem, regionalnem in v mednarodnem prostoru). Pomembni poudarki bodo namenjeni tudi odpravi ovir za uspešno delovanje podjetij, boljšemu zakonodajnemu in institucionalnemu okviru ter novim pristopom pri spodbujanju podjetniške dejavnosti. Boljša konkurenčnost gospodarstva bo dosežena tudi s spodbujanjem podjetij za večjo rabo obnovljivih virov, izboljšanje snovne in energetske učinkovitosti ter za razvoj okoljsko manj obremenjujočih izdelkov in storitev. V Sloveniji se namreč okoli četrtina predelovalnih dejavnosti uvršča med energetsko intenzivno industrijo (papirna in kemična industrija ter proizvodnji kovin in nekovin), kar je bil leta 2011 peti najvišji delež med državami EU. Izboljševanje energetske in snovne učinkovitosti ter razvoj t.i. zelenih produktov bo imelo multiplikativne učinke na gopodarstvo, saj se bodo poleg prihrankov pri energiji in surovinah ter posledičnem zniževanju proizvodnih stroškov, zmanjšale tudi potrebe po uvozu energije ter povečala energetska neodvisnost. Poudarek bo dan tudi področju turistične dejavnosti, še posebej povezovanju posameznih iniciativ za razvoj in promocijo destinacij. Pričakovani rezultati so: – večje število hitrorastočih podjetij, – večji delež čistih prihodkov v MSP, tudi iz naslova »zelenih produktov«, – višja produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) v MSP, – povečanje energetske in snovne učinkovitosti. ID Kazalnik Merska enota Kategorij a regije Izhodiščna vrednost Izhodiščno leto Ciljna vrednost* (2023) Vir podatkov Pogostost poročanja 3.2 Število hitrorastočih podjetij število Celotna SLO 3.725 2012 5.000 AJPES (metodolog ija MGRT) Enkrat letno 3.3 Delež čistih prihodkov MSP v čistih prihodkih vseh podjetij delež Celotna SLO 47,38 2012 49,50 AJPES Enkrat letno 3.4 Dodana vrednost na zaposlenega v MSP EUR Celotna SLO 31.175 2012 38.000 AJPES Enkrat letno 3. 5 Višja snovna produktivnost DMC/B DP Celotna SLO 1,07 2011 1,50 EUROSTAT/ SURS Enkrat letno * V primeru ESRR in KS so lahko ciljne vrednosti kvalitativne ali kvantitativne. Izbrani specifični kazalniki so spremljani s strani priznanih inštitucij, ki uporabljajo usklajene metodološke pristope. Ciljne vrednosti za leto 2023 so določene na podlagi projekcij trenda razvoja ob upoštevanju načrtovanih aktivnosti v okviru prednostne naložbe. Metodologija MGRT za spremljanje Števila hitrorastočih podjetij je bila izdelana v okviru Raziskave o podjetjih z visokim potencialom rasti 2012. Finančne spodbude so namenjene: – RASTI IN RAZVOJU MSP, z namenom spodbujanja sodobnih elementov doseganja dodane vrednosti in so zasnovane na (1) ustvarjalnosti in inovativnosti (npr. povezovanju s kreativnimi industrijami, mrežno povezovanje MSPjev med seboj in z drugimi javnimi institucijami za razvoj novih in inovativnih produktov in storitev. (2) tehnološkem in netehnološkem razvoju ter (3) investicijskih in razvojnih vlaganjih podjetij. Posebna pozornost bo namenjena hitrorastočim podjetjem in podjetjem s potencialom (globalne) rasti za nove organizacijske in poslovne rešitve. – NADGRADNJI OBSTOJEČEGA PODPORNEGA OKOLJA za MSP-je, tudi v povezavi s 1. poglavjem, vezanim na start-upe. – IZBOLJŠANJU ENERGETSKE IN SNOVNE UČINKOVITOSTI PODJETIJ. Izvajali bomo ukrepe za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, kot so npr. spodbujanje energetsko učinkovitih procesov v podjetjih, predstavitveni projekti ter podporni ukrepi vezani na energetsko učinkovitost, podpora rabi lokalnih virov obnovljive energije, kot so biomasa, sonce, geotermalna energija… Prav tako se bodo izvajali ukrepi za izboljšanje učinkovite rabe virov npr. spodbujanje in razvoj zamenjave primarnih s sekundarnimi viri, zapiranje snovnih tokov znotraj podjetij in v mrežah (kot npr. industrijska simbioza), uvedba učinkovitejših proizvodnih procesov, preprečevanje odpadkov in bolj učinkovito ravnanje z odpadki, bolj učinkovita raba drugih virov itd.), ki bodo prispevali k prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. 3.1. Naložbe v MSP Ukrep Spodbujanje investicijskih vlaganj v MSP Namen ukrepa Spodbujanje zasebnega investiranja s ciljem rasti in razvoja MSP preko novih naložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanjem obratnega kapitala v povezavi z investicijami in razvojnim projektom. Ciljna skupina MSP in skupine podjetij. Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) Regionalna shema b) De minimis shema c) Shema pomoči za dostop do finančnih sredstev Oblika pomoči Kredit, garancija, subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti a) Regionalna shema: Stroški naložb v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, v skladu s točko 5.4.1 Programa finančnih spodbud; b) De minimis: Stroški obratnega kapitala, stroški materialnih in nematerialnih naložb c) Pomoč za dostop do finančih sredstev Izvajalci MGRT ali izvajalske institucije (Slovenski podjetniški sklad, SID banka, Slovenski regionalno razvojni sklad), regionalne garancijske sheme Merila za izbor Merila bodo smiselno oblikovana na podlagi vsaj enega naslednjih načel:  ocena kakovosti in izvedljivosti projekta (sposobnost nosilcev za izvedbo projekta – človeški, materialni in finančni viri),  tržni potencial projekta,  širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, itd.  prispevek k premagovanju razvojnih razlik med kohezijskima regijama. Določena bodo v javnem razpisu ali na drug način v skladu z veljavno zakonodajo Intenzivnost pomoči a) Regionalna shema: Intenzivnost pomoči na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v 3. členu Uredbe o regionalni karti, in sicer: Podjetja 1.7.2014 – 31.12.2017 1.1.2018 – 31.12.2020 Vzhodna SLO Zahodna SLO Vzhodna SLO Zahodna SLO velika 25 % 15 % 25 % 10 % srednja 35 % 25 % 35 % 20 % mala 45 % 35 % 45 % 30 % b) De minimis: Do 100 % upravičenih stroškov c) Rizični kapital: Stopnja skupne zasebne udeležbe: – 10 %,financiranja tveganja, zagotovljenega upravičnim podjetjem pred njihovo prvo komercialno porodajo na kateremkoli trgu, – 40 % financiranja tveganja, zagotovljenega upravičnei podjetjem, ki poslujejo na kateremkoli trgu manj kot 7 let po njihovi prvi komercialni prodaji – 60 % financiranje tveganja za naložbe v upravičena podjetja, ki potrebujejo začetno naložbo za finaniciranje tveganja, ki je višija od 50 % njihovega povprečnega letnega prometa v zadnjih 5 letih in temelji na poslovnem načrtu, ki je bil pripravljen zu namenom vstopa na nov proizvodni ali geografski trt ter za nadaljnje naložbe v upravičena podjetja po 7 letnem obdobju po njihovi prvi komercialni prodaji. Končni upravičenci MSP Ocena finančnih sredstev 148,8 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 01 Generične produktivne naložbe v MSP Navezava na OP Poglavje 2.3.3, specifični cilj: Povečanje dodane vrednosti MSP Teritorialni vidik za del sredstev posebni pogoji in merila za problemska območja, kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 3.2. Storitve za MSP Ukrep Spodbujanje sodobnih oblik podpornih storitev za podjetja Namen ukrepa Spodbujanje podjetij k procesnim in poslovnim izboljšavam za njihovo rast in nadaljnji razvoj npr. z mentorstvom, usposabljanjem, promocijo, spodbujanjem povezovanja podjetij in kreativnih industrij, svetovanjem, z namenom dviga kakovosti izdelkov in storitev, spodbujanje delodajalcev za usposabljanje vajencev (indivudualna učna pogodba) (poklicno in stroškovno izobraževanje) Ciljna skupina MSP Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) Shema MSP b) Shema za usposabljanje c) De minimis shema d) Ni državna pomoči Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti a) MSP: Stroški svetovanja, v skladu s točko 5.4.2 Programa finančnih spodbud b) Usposabljanje: Stroški usposabljanja, v skladu s točko 5.4.5 Programa finančnih spodbud c) De minimis: Stroški zunanjih strokovnjakov za svetovanje, usposabljanje, mentoriranje, mreženje, promocijo, organizacijo… d) Stroški delodajalcev za vajence Izvajalci MGRT ali izvajalske institucije (SPIRIT z razvojnimi institucijami na regionalni ravni,…), institucije z javnimi pooblastili Merila za izbor Merila bodo smiselno oblikovana na podlagi vsaj enega od naslednjih načel:  ocena kakovosti in izvedljivosti projekta (sposobnost nosilcev za izvedbo projekta – človeški, materialni in finančni viri),  tržni potencial projekta,  širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, itd.  prispevek k premagovanju razvojnih razlik med kohezijskima regijama. Določena bodo v javnem razpisu ali na drug način v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči a) MSP: Je v skladu s točko 5.4.2 Programa finančnih spodbudb b) Usposabljanje: Je v skladu s točko 5.4.5 Programa finančnih spodbud c) Do 100 % upravičenih stroškov d) Do 100 % upravičenih stroškov Končni upravičenci MSP in potencialni podjetniki Ocena finančnih sredstev 50,4 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 067 Razvoj MSP, podpra podjetništvu in inkubatorjem Navezava na OP Poglavje 2.3.3, specifični cilj: Povečanje dodane vrednosti MSP Teritorialni vidik Za del sredstev posebni pogoji in merila za problemska območja, kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 3.3. Storitve podpornega okolja za spodbujanje podjetništva in podjetij Ukrep Spodbujanje sodobnih oblik podpornih storitev za spodbujanje podjetništva in podjetij Namen ukrepa Vzpostavitev celovitega in povezanega podjetniškega in inovacijskega podpornega okolja za potencialne podjetnike in podjetja v vseh fazah rasti in razvoja. Storitve bomo zagotavljali preko modernizirane mreže VEM točk ter specializirane storitve za spodbujanje specifičnih vsebin ali ciljnih skupin (podpora inovativnim start up podjetjem, procesnim izboljšavam, internacionalizaciji…) preko ostalih subjektov podpornega okolja. Izvajali bomo tudi promocijo podjetništva in spodbujali kompetence ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti mladih. Ciljna skupina Institucije podpornega okolja (tehnološki parki, inkubatorji, pospeševalniki, vstopne točke VEM, coworking, itd), SPIRIT Trajanje 2015-2020 Shema pomoči Ni državna pomoč (storitve so omogočene brezplačno vsem državljanom in podjetjem) Oblika pomoči Subvencija (plačilo storitev) Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški izvajanja storitev podpornih institucij za informiranje, svetovanje, usposabljanje, mentoriranje, mreženje, promocijo:  pomoč pri ustanovitvi podjetja,  pomoč pri iskanju finančnih virov,  pomoč pri svetovanju o poslovanju,  podpora podjetniškim podjemom študentov,  podpora inovativnim start-up podjetjem,  podpora obstoječim inovativnim podjetjem ,  specializirane storitve za spodbujanje specifičnih vsebin,  spodbujanje UPI kompetenc in  izvajanje promocije podjentištva. Aktivnosti se bodo izvajale na nacionalnem in lokalnem nivoju preko institucij podpornega in inovativnega okolja za podjetništvo. Izvajalci MGRT ali izvajalske institucije ali subjekti podpornega in inovativnega okolja za podjetništvo (SPIRIT z institucijami na regionalni in lokalni ravni…) Merila za izbor Merila za izbor bodo smiselno opredeljena na podlagi vsaj enega od naslednjih meril:  regijska pokritost,  lokacijska dostopnost,  izbrati najboljšega v regiji,  povezave med subjekti. Intenzivnost pomoči Do 100 % upravičenih stroškov Končni upravičenci subjekti podpornega in inovativnega okolja, študenti, potencialni podjetniki in delujoča podjetja v vseh fazah rasti in razvoja Ocena finančnih sredstev 62,4 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 066 Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP Navezava na OP Poglavje 2.3.3, specifični cilj: spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start up podjetij; specifični cilj: Povečanje dodane vrednosti MSP Teritorialni vidik Prednostna obravnava problemskih območij, kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 3.4. Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP Ukrep Spodbujanje snovne in energetske učinkovitosti v MSP Namen ukrepa Namen je spodbuditi podjetja k novim ali izboljšanim poslovnim in proizvodnim procesom (ozelenitev poslovanja) s ciljem zmanjševanja porabe vode, zmanjševanja porabe energije, prehod na pretežno OVE, zmanjšana količina uporabljenih materialov/surovin, zmanjšanje količine uporabljanih primarnih surovih ter nadomeščanje z recikliranimi, zapiranje snovnih tokov v podjetjih in v mrežah, uporaba okolju prijaznih nestrupenih materialov, zmanjšanje nastalih odpadkov, uvedba prodaje stranskih proizvodov drugim podjetjem za uporabo v proizvodnji, uvedba nakupa stranskih proizvodov od drugih podjetij in uporaba za lastno proizvodnjo, uvedba recikliranja stranskih proizvodov ali odpadkov v lastni proizvodnji, uvedba načela okolju prijaznega oblikovanja (ekodesign), spodbujanje nadstandardov, pridobivanje certifikatov. Ciljna skupina MSP Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) Regionalna shema b) Shema MSP c) Shema za usposabljanje d) De minimis shema Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški /aktivnosti a) Regionalna shema: Stroški naložb v materialna in nematerialna osnovna sredstva, v skladu s točko 5.4.1 Programa finančnih spodbud b) MSP: Stroški materialnih in nematerialnih investicij, stroški obratnega kapitala, stroški svetovanja, v skladu s točko 5.4.2 Programa finančnih spodbud c) Usposabljanje: Stroški usposabljanja, v skladu s točko 5.4.5 Programa finančnih spodbud d) De minimis: Stroški zunanjih svetovalcev za svetovanje, mentoriranje, usposabljanje, promocijo Izvajalci Ministrstva ali izvajalske institucije Merila za izbor Merila bodo smiselno oblikovana na podlagi vsaj enega od naslednjih načel:  ocena kakovosti in izvedljivosti projekta (sposobnost nosilcev za izvedbo projekta – človeški, materialni in finančni viri),  tržni potencial projekta,  širši družbeni vpliv oziroma odgovor na družbene izzive, itd.  prispevek k premagovanju razvojnih razlik med kohezijskima regijama. Določena bodo v javnem razpisu ali na drug način v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči a) Regionalna shema: Intenzivnost pomoči na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v 3. členu Uredbe o regionalni karti, in sicer: Podjetja 1.7.2014 – 31.12.2017 1.1.2018 – 31.12.2020 Vzhodna SLO Zahodna SLO Vzhodna SLO Zahodna SLO velika 25 % 15 % 25 % 10 % srednja 35 % 25 % 35 % 20 % mala 45 % 35 % 45 % 30 % b) MSP: V skladu s točko 5.4.2 Programa finančnih spodbud c) Usposabljanje: V skladu s točko 5.4.5 Programa finančnih spodbud d) De minimis: Do 100 % upravičenih stroškov Končni upravičenci MSP Ocena finančnih sredstev 108 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 068 Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP ter podporni ukrepi 069 Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP 071 Razvoj in spodbujanje podjetij,specialiiziranih za storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu in odpornosti na podnebne spremembe Navezava na OP Poglavje 2.3.3, specifični cilj: Povečanje dodane vrednosti MSP Teritorialni vidik Kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 3.5. Poslovna infrastruktura za MSP Ukrep Izgradnja poslovne infrastrukture v povezavi s podpornimi storitvami Namen ukrepa Namen ukrepa je omogočiti občinam izgradnjo ekonomske poslovne infrastrukture iz njihove pristojnosti v povezavi s podpornimi storitvami za podjetja. Sem sodijo tako ekonomsko poslovne cone, kot tudi inkubatorji in druge oblike investicij za zagotavljanje podpornega okolja za MSP skupaj s pripadajočo dostopno infrastrukturo. Ukrep se bo izvajal kot komplementaren ukrep za podporo ekonomsko-poslovnim aktivnostim SME na območju občin oziroma se bo izvajal kot integriran projekt, kjer bo občina s svojo investicijo udeležena na način, da bo podjetjem zagotovila tisto potrebno infrastrukturo, da se bodo lahko ustrezno pozicionirala na izbrani lokaciji oz. infrastrukturo, ki bo prispevala k njihovem hitrejšem razvoju (možnost oblikovanja novih produktov in storitev). Ta ukrep se dopolnjuje tudi z ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij, zaposlovanja, socialne vključenosti, usposabljanja, izobraževanja in učinkovite javne uprave. Ciljna skupina MSP Trajanje 2015-2020 Shema pomoči ni državna pomoč Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški materialnih investicij (stroški priprave projektne dokumentacije, stroški nakupa zemljišč, stroški gradnje, stroški nakupa opreme) ter stroški dela, povezani z izvedbo investicij v poslovno infrastrukturo za MSP. Izvajalci MGRT Merila za izbor  vpliv projekta na ustvarjanje delovnih mest na regionalni ravni  vpliv projekta na spodbujanje podjetništva na nacionalni ravni  prispevek projekta k vzpostavitvi infrastrukturnih pogojev za delovanje regijskih inkubatorjev, katerih namen je splošno inkubiranje v regiji  prispevek projekta k povečevanju površin za manjše poslovne cone regionalnega pomena  prispevek projekta k vzpostavljanju pogojev za t.i. “brownfield investicije” na degradiranih območjih. Intenzivnost pomoči Do 100 % upravičenih stroškov Končni upravičenci občine Ocena finančnih sredstev 30 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 072 Poslovna infrastruktura za MSP Navezava na OP Poglavje 2.3.3, specifični cilj: Povečanje dodane vrednosti MSP Teritorialni vidik Kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 4. SPODBUJANJE MEDNARODNE KONKURENČNOSTI PODJETIJ Definiranje izziva Glavni izziv na tem področju je zagotoviti učinkovito podporno okolje in spodbude za pripravo podjetij za poslovanje na tujih trgih. Ciljna skupina so podjetja, ki že imajo razvite produkte oz. storitve za mednarodni trg, ter imajo vizijo vstopa oz. širjenja na tuje trge, pa tudi podjetja, ki imajo interes za višje oblike sodelovanja. Ob tem je pomembno tudi spodbujanje nadaljnjega razvoja in krepitve turističnega sektorja kot pomembnega izvoznika storitev. Iz izseka analize ukrepov 2010-2014 smo povzeli spodnje informacije več podatkov pa je dostopnih preko povezave – http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DEOT/Internacionalizacija_TNI/Pregled_uci nkovitosti_ukrepov_INTER_in_TNI_2010-2014.pdf – Letno povprečje za področje internacionalizacije kaže, da je bilo podprtih preko 1100 podjetij. Število sklenjenih poslov je nižje od števila podjetij, kar kaže na nujnost ciljnega usmerjanja podpore podjetjem, z namenom povečati učinkovitost porabe proračunskih sredstev. Število obiskovalcev portalov je blizu celotnemu številu slovenskih podjetij, kar kaže, da lahko zajamemo zelo širok spekter vseh slovenskih podjetij. Število dogodkov predstavlja predvsem aktivnosti poslovnih klubov v tujini, kakor tudi individualna svetovanja, ki jih ti klubi nudijo podjetjem. Podatki kažejo, da je ta mreža pomemben instrument za slovenska podjetja, saj nudijo možnost direktnega stika z izbranim tujim trgom, kar slovenska podjetja tudi koristijo. – Letno povprečje na področju TNI kaže, da je bilo podprtih preko 620 podjetij. Števila realiziranih tujih investicij na podlagi izvedenih aktivnosti v obdobju 2010-2014 ni mogoče opredeliti, saj po začetnih povpraševanjih in sestankih o načrtovanih investicijah lahko preteče leto ali več do dejanske realizacije. Z neposrednimi finančnimi spodbudami je bilo v zadevnem obdobju v povprečju podprtih 12,2 investicijskih projektov, kar je deloma tudi rezultat podobnih aktivnosti v preteklosti, kar kaže na nujnost ciljnega usmerjanja podpore podjetjem, z namenom povečati učinkovitost porabe sredstev. Število dogodkov predstavlja predvsem aktivnosti udeležbe na mednarodno investicijsko-nepremičninskih sejmih, gospodarskih delegacijah in udeležbe na poslovnih konferencah doma in v tujini, kakor tudi izobraževanja za lokalne partnerje in organizacijo delavnic na temo spodbujanja TNI. Podatki kažejo, da je udeležba na zadevnih dogodkih pomemben instrument za mreženje slovenskih podjetij s potencialnimi tujimi investitorji. Kot eden izmed pomembnih izvoznih sektorjev, ki v plačilni bilanci Slovenije za leto 2013 predstavlja 38,75 % izvoza storitev in 9,5 % delež celotnega izvoza blaga in storitev4 , je v tem delu predstavljen tudi turizem. Po oceni Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v Sloveniji ustvarja kar 12 % BDP. Velik pomen turizma se kaže tudi v povezanosti in vplivom na razvoj drugih dejavnosti in sektorjev (npr.: kmetijstvo, pomorstvo, kultura, okolje……,). Pomen slovenskega turizma v zadnjih letih v Sloveniji hitro narašča. V obdobju 2005 – 2013 so prilivi iz naslova izvoza potovanj narasli kar za 39 %, prihodi turistov za 39 % in prenočitve za 24,4 %. V finančni perspektivi 2007-2013 so se na področju turizma razpoložljiva sredstva vlagala predvsem v razvoj turistične infrastrukture, s čimer se je nadaljevala usmeritev iz programskega obdobja 2004- 2006. Podprtih je bilo več kot 100 infrastrukturnih projektov predvsem zasebnega sektorja (večina 4 Vir: Banka Slovenije, Plačilna bilanca MSP), manjše število pa na področju javne turistične infrastrukture, ki ima velik vpliv na razvoj turizma v posamezni turistični destinaciji. Skupno bo s podprtimi projekti realiziranih 1.115 novih zaposlitev ter 4.640 novih namestitvenih kapacitet preko katerih se bo v času polnega delovanja (3 leta po zaključku investicije) predvidoma realiziralo 1.473.000 novih nočitev. Poleg navedenega je bilo podprtih tudi 45 projektov na področju promocije in razvoja novih (tematskih) turističnih proizvodov. Eden od pomembnejših ukrepov je tudi sofinanciranje aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij, s katerim se je spodbudilo povezovanje na nivoju destinacij v statističnih regijah. Predvideni ukrepi in rezultati V okviru predlaganih ukrepov so glavna ciljna skupina MSP, različne oblike povezovanja podjetij, ki imajo poslovno strategijo vstopa oz. širitev na tuje trge, uvedbo novih tehnoloških rešitev za povečanje učinkovitosti ali razvoj novih produktov oz. storitev, tudi s privabljanjem tujih investitorjem, za mednarodni trg. Pri tem je za slovensko gospodarstvo pomembno spodbujanje izvoza, njegove diverzifikacije in aktivnosti, povezanih s krepitvijo mednarodne konkurenčnosti podjetij, kjer je pomemben del tudi sodelovanje s pristojnimi institucijami. Prav tako so v tej povezavi zaradi specifičnost sektorja posebej opredeljeni ukrepi vezani izključno za turistični sektor, saj le ta predstavlja glavno izvozno dejavnost na področju storitev. V okviru tega poglavja so oblikovani naslednji ključni ukrepi namenjeni povečanju mednarodne konkurenčnosti MSP: – za izobraževanje in usposabljanje podjetij na mednarodni poti, – za svetovanja podjetjem na poti vstopa ali širitve na tuje trge in iskanju potencialnih tujih investitorjev, – Za podporo mednarodnim sejemskim predstavitvam, – Za podporo raziskavam tujega trga, študijam izvedljivosti za tuje trge, e-poslovanje, krepitev povezovanja, pridobivanja najnaprednejših mednarodno priznanih dokumentov ipd., – Za podporo inovativnim načinom iskanja tujih poslovnih partnerjev. 4.1 Izobraževanje in usposabljanje za mednarodno poslovanje podjetij Ukrep Izobraževanje in usposabljanje Namen ukrepa: Sofinanciranje izobraževanja za mednarodno poslovanje omogoča boljše in učinkovitejše priprave podjetij in institucij podpornega okolja za uspešno delovanje v mednarodnih okvirih, veča usposobljenost podjetij za mednarodno poslovanje ter pospešuje mednarodno konkurenčnost podjetij. Podjetje se v okviru izobraževanja konkretno seznani s ciljnim trgom, na podlagi spoznanj dodela strategijo vstopa ter poveča možnosti za uspešen prodor na izbrani tuji trg. Ciljna skupina: MSP, institucije podpornega okolja Trajanje: 2015 – 2020 Shema pomoči: a) Shema za usposabljanje b) v primeru, da gre za celovite aktivnosti, ki se izvajajo na nacionalni oz. regionalni ravni, ni DP Oblika pomoči: subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti: Usposabljanje: Stroški svetovalnih storitev zunanjih svetovalcev Izvajalci: MGRT in/ali agencija pristojna za področje internacionalizacije oz. druga pristojna institucija Merila za izbor:  intenzivnost mednarodne aktivnosti podjetja  boniteta podjetja  drugo Intenzivnost pomoči: a) Usposabljanje: Je do 50 % upravičenih stroškov oz. največ do 70 % glede na velikost podjetja. b) / Končni upravičenci – MSP, ki širijo in diverzificirajo svoje poslovanje na tujih trgih – Velika podjetja – Institucije podpornega okolja. Ocena finančnih sredstev 3 mio EUR Tip investicije – kode intervencij OP 066 Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP Navezava na OP 2.3.3 Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, Specifični cilj 2; 2.3.4 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo Teritorialni vidik NE 4.2 Spodbujanje inovativnih pristopov za iskanje globalnih priložnosti Ukrep Podpora izvoznemu potencialu slovenskih podjetij Namen ukrepov Namen je ugotavljanje izvoznega potenciala podjetja, oblikovanje načrta za internacionalizacijo, sofinanciranje študij izvedljivosti, raziskav tujih trgov ipd. Gre za podporo MSP pred prvim vstopom na tuje trge. Podjetje s pomočjo zunanjega usposobljenega svetovalca opravi analizo trenutnega stanja podjetja ter analizo izvoznega potenciala in pripravljenosti za vstop na tuje trge. Študije izvedljivosti so namenjene podrobnejši preučitvi izvedljivosti projekta z različnih vidikov, kot npr. s tehnološkega, ekonomskega, okoljevarstvenega in finančnega vidika. Rezultati študij so izhodišča za kakovostno pripravo investicijskih projektov, ki zmanjšujejo tveganja povezana s projekti ter omogočajo investitorjem enakopravno vrednotenje različnih investicijskih projektov. Zagotavljanje podpore podjetjem pri iskanju najprimernejših poti za vzpostavitev kontaktov s tujimi partnerji, za omogočitev udeležbe na množičnih b2b-jih, za spodbujanje udeležbe na »hišnih sejmih«, za povezovanje po delih vrednostih verig npr. distribucija, ter iskanje novih poti do novih poslovnih partnerjev in poslov v tujini. S spodbujanjem k udeležbi v specializiranih in ciljno usmerjenih poslovno – prodajnih delegacijah in predstavitvah omogočiti podjetjem učinkovito predstavitev in sklepanje poslovnih dogovorov s tujimi poslovnimi partnerji. Ciljna skupina: MSP, MSP pri prvem vstopanju na tuje trge, velika podjetja Trajanje: 2015 – 2020 Shema pomoči: a) MSP shema b) De minimis shema c) V primeru, da gre za celovite aktivnosti, ki se izvajajo na nacionalni oz. regionalni ravni ni državna pomoč Oblika pomoči: subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti: a) MSP: Stroški svetovalnih storitev zunanjih svetovalcev, stroški študij; b) De minimis: niso razmejeni (določeni v javnem razpisu) Npr.: materialni stroški – stroški usposabljanj – stroški za promocijo – stroški vodenja in razvoja koncepta – stroški organizacije – drugo Izvajalci: MGRT in/ali agencija pristojna za področje internacionalizacije oz. druga pristojna institucija Merila za izbor:  stopnja mednarodne aktivnosti  število zaposlenih v podjetju  bonitetaizvozni načrt podjetja oz. študija izvedljivosti  spletna stran prevedena v vsaj en tuji jezik  promocijska gradiva podjetja v vsaj enem tujem jeziku  mednarodne reference svetovalca  zaščite intelektualne lastnine  drugo Podrobneje bodo določena v javnem razpisu ali na drug način v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči: a) MSP: Za svetovanje je do 50 % upravičenih stroškov oz. max. do 70 % glede na velikost podjetij; b) De minimis: do 100 % upravičenih stroškov; c) / Končni upravičenci in pogoji: – MSP pri prvem vstopu na tuje trge – MSP, ki širijo in diverzificirajo svoje poslovanje na tujih trgih, predvsem v obliki višjih oblik sodelovanja – velika podjetja, ki širijo in diverzificirajo poslovanje na tujih trgih, predvsem v obliki višjih oblik sodelovanja Ocena finančnih sredstev 10 mio EUR Tip investicije – kode intervencij 066 Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP 067 Razvoj MSP, podpora podjetništvu in inkubatorjem OP Navezava na OP 2.3.3 Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, Specifični cilj 2; 2.3.4 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo Teritorialni vidik Oblikovanje meril za dodatno točkovanje problemskih območij oz. razvojnih regij pri sami izvedbi aktivnosti 4.3 Spodbujanje nadgrajevanja internacionalizacije podjetij Ukrep Podpora pri izboljševanju kakovosti procesov, povezovanju podjetij, uvajanju in/ali razvoju novih poslovnih modelov, podpora demonstracijskih oz. pilotnim projektom Namen ukrepov: Spodbujanje vzpostavitve in uporabe novih orodij in poslovnih procesov, predvsem z uporabo novih IKT tehnologij, z namenom učinkovitejše predstavitve in poslovanja podjetja na tujih trgih. Podjetja bodo z vzpostavitvijo in razvojem e- poslovanja dosegla večjo prisotnost na globalnem trgu ter tujim kupcem omogočila lažji in hitrejši dostop do izdelkov/storitev. Spodbujanje povezovanj podjetij za uspešnejši skupni preboj na tuje trge in vključevanja v verige vrednosti (inovacijski grozd). Preko spodbujanja vlaganj podjetij v kakovost poslovanja, procesov in proizvodov (standardi), ter registracijo blagovnih znamk in drugih oblik intelektualne lastnine (npr. patenti) prispevati k izboljševanju njihovega tržnega potenciala, položaja, prepoznavnosti in tudi ugleda v mednarodnem merilu. Spodbujanje prilagajanja in uvajanja novih poslovnih modelov v podjetja in demonstracijskih oz. pilotnih projektov, z namenom povečevanja možnosti vstopa v globalne verige vrednosti. S tem spodbujamo konkurenčnost MSP, izpolnjevanje ustreznih pogojev za vstop v globalne verige vrednosti, uvajanje novih kategorij v poslovne procese (npr. design, inovativnost, integrirani poslovni modeli, komercializacija proizvodov/storitev ipd.). Ciljna skupina: MSP, MSP pri prvem vstopanju na tuje trge, upravljavci inovacijskega grozda Trajanje: 2015 – 2020 Shema pomoči: a) RRI shema b) De minimis shema Oblika pomoči: subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti: a) RRI: stroški osebja; stroški instrumentov in opreme v obsegu ter za obdobje uporabe v projektu; stroški stavb in zemljišča za obdobje, kot se uporabljajo za projekt; stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi pogojev strogo poslovnega odnosa; dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja. stroški za tekoče poslovanje za inovacijske grozde so stroški osebja in upravni stroški (vključno z režijskimi stroški), ki so povezani z naslednjimi dejavnostmi: spodbujanje grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za podjetja; trženje grozda; upravljanje zmogljivosti grozda: organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju. stroški za pridobivanje, potrjevanje in zaščite patentov ter druga neopredmetena sredstva, stroški svetovalnih in podpornih storitev za inovacije. b) niso razmejeni. Izvajalci: MGRT in/ali agencija pristojna za področje internacionalizacije oz. druga pristojna institucija Merila za izbor: Merila bodo smiselno oblikovana na podlagi vsaj enega od naslednjih načel:  poslovna utemeljenost  mednarodne reference zunanjih svetovalcev  stopnja mednarodne aktivnosti podjetja  mednarodna pogojenost poslovne ideje  boniteta  zaščita intelektualne lastnine  mednarodne reference članov inovacijskega grozda  mednarodne aktivnosti inovacijskega grozda  drugo Podrobneje bodo določena v javnem razpisu ali na drug način v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči: a) RRI: 25 %, 50 %, 70 % upravičenih stroškov (podrobneje v 5.4.4) b) De minimis: do 100 % Končni upravičenci  MSP, ki širijo in diverzificirajo svoje poslovanje na tujih trgih  velika podjetja, ki širijo in diverzificirajo poslovanje na tujih trgih  upravljavci inovacijskega grozda  institucije podpornega okolja Ocena finančnih sredstev 24,75 mio EUR Tip investicije – kategorija intervencije OP 063 Podpora grozdom in poslovne mreže predvsem v korist MSP 067 Razvoj MSP, podpora podjetništvu in inkubatorjem Navezava na OP 2.3.4 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo Teritorialni vidik Oblikovanje meril za dodatno točkovanje problemskih območij oz. razvojnih regij pri sami izvedbi aktivnost 4.4 Mednarodni sejmi Ukrep Udeležba podjetij na mednarodnih sejmih Namen ukrepov: Sejemske aktivnosti so učinkovito trženjsko orodje za pospeševanje izvoza, predstavljajo tudi enega izmed pomembnih virov informacij, saj omogočajo neposredno, osebno komunikacijo s potrošnikom oz. poslovnim partnerjem, hkrati omogočajo tudi možnost informiranja o izdelkih konkurenčnih podjetij ter morebitnih inovacijah. S sofinanciranjem nastopov na specializiranih mednarodnih sejmih želimo podjetjem omogočiti lažjo pridobitev informacij o tujih trgih, potencialnih partnerjih in za predstavitev svojih izdelkov potencialnim partnerjem. Z ukrepom se spodbuja tudi povezovanje in mreženje slovenskih podjetij s ciljem učinkovitejše predstavitve slovenskih izdelkov/storitev na sejemskih predstavitvah v tujini, krepi kapacitete podjetij za mednarodno poslovanje, privabljanje potencialnih tujih investitorjev in tudi predstavitve komplementarnih izdelkov ter doseganje večje opaznosti razstavljavcev (podjetij). Ciljna skupina: MSP Trajanje: 2015 – 2020 Shema pomoči: a) MSP shema b) De minimis shema Oblika pomoči: subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti: a) MSP: Stroški, ki nastanejo zaradi najema, postavljanja in upravljanja razstavnega prostora, ko se podjetje udeleži katerega koli sejma ali razstave; b) De minimis: niso razmejeni; Izvajalci: MGRT in/ali agencija pristojna za področje internacionalizacije v sodelovanju z zunanjimi izvajalci oz. druga pristojna institucija Merila za izbor:  boniteta  vpis sejma v EXPO Database ali Aluma  drugo Podrobneje bodo določena v javnem razpisu ali na drug način v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči: a) MSP: do 50 % upravičenih stroškov b) De minims: do 100 % upravičenih stroškov Končni upravičenci – MSP, ki so že ali želijo biti prisotni na tujih trgih oz. pridobiti naložbe tujih investitorjev in imajo ustrezne predpogoje za udeležbo na sejmu – MSP, ki so že ali želijo biti prisotni na tujih trgih in imajo izpolnjene ustrezne predpogoje za udeležbo na sejmu in velika podjetja Ocena finančih sredstev 17,5 mio EUR Tip investicije – kategorija intervencije OP 063 Podpora grozdom in poslovne mreže predvsem v korist MSP 066 Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP Navezava na OP 2.3.4 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo Teritorialni vidik Oblikovanje meril za dodatno točkovanje problemskih območij oz. razvojnih regij pri sami izvedbi aktivnost 4.5 Spodbujanje aktivnosti slovenskih poslovnih klubov tujini Ukrep Spodbujanje aktivnosti slovenskih poslovnih klubov tujini Namen ukrepov: Poslovni klubi v tujini praviloma združujejo predstavnike večjih ter izkušenih slovenskih podjetjih, ki na dotičnih tujih trgih že aktivno in uspešno delujejo. S svojim znanjem in izkušnjami predstavljajo pomemben vir informacij malim in srednjim podjetjem, ki se za vstop na te trge šele odločajo. Prenos znanj in izkušenj poslovni klubi uresničujejo preko aktivnosti, kot so poslovna srečanja, organizacija poslovnih delegacij, promocijski nastopi ter ostale aktivnost. Poleg podpore aktivnostim obstoječih poslovnih klubov je zelo pomembno tudi spodbujanje nastajanja novih, predvsem v tistih državah, kjer je specifika na trgu glede vstopa ali delovanja podjetja taka, da so izkušnje tam prisotnih še pomembnejše. Ciljna skupina: MSP Trajanje: 2015 – 2020 Shema pomoči: De minimis shema Oblika pomoči: subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti: Niso razmejeni. Izvajalci: MGRT in/ali agencija pristojna za področje internacionalizacije oz. druga pristojna institucija Merila za izbor: Merila bodo smiselno oblikovana na podlagi vsaj enega od naslednjih načel:  prispevek k pospeševanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva  obseg in kakovost načrtovanih aktivnosti  stroški izvajanja aktivnosti  drugo Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izvedbe v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči Do 100% upravičenih stroškov Končni upravičenci in pogoji: Slovenski poslovni klubi v tujini Ocena finančnih sredstev 2,5 mio EUR Tip investicije – kategorija intervencije OP 066 Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP Navezava na OP 2.3.4 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo Teritorialni vidik NE 4.6 Spodbujanje tujih neposrednih investicij Ukrepi Finančne spodbude za tuje neposredne investicije – regionalna pomoč (opomba: trajanje priglašene zadevne shema državne pomoči št. BE01-2399245-2014 je do 31.12.2015) Namen ukrepov Dodeljevanje finančnih spodbud za začetne vhodne tuje neposredne investicije Ciljna skupina Tuji investitorji, ki so pravne osebe s sedežem izven Republike Slovenije ali fizične osebe s stalnim prebivališčem izven Republike Slovenije, in so ali pa nameravajo postati nosilec investicije. MSP ali velika podjetja, ki imajo sami ali njihove povezane družbe izkušnje z opravljanjem dejavnosti, predvidene v investicijskem projektu. Trajanje 2014 – 2015 Shema pomoči Regionalna shema Oblika pomoči subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti – Stroški naložb v materialnia in nematerialna osnovna sredstva; – Stroški odpiranja novih delovnih mest, ki so neposredno ustvarjena z investicijskim projektom, izračunani za obdobje dveh let. Izvajalci MGRT in/ali agencija pristojna za področje internacionalizacije Merila za izbor  vrednost investicije,  reference tujega investitorja (boniteta, tržni položaj, poslovni ugled in izkušnje pri investiranju in opravljanju dejavnosti…),  vpliv investicije na okolje,  sedež, zaposlovanje in opravljanje dejavnosti projektnega podjetja v manj razvitih statističnih regijah,  predvideni obseg poslovanja,  dodana vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega, ustvarjena v projektnem podjetju,  prenos tehnologij, znanja in izkušenj, ki so pomebni za razvoj podjetja, panog in narodnega gospodarstva,drugo. Določena bodo v javnem razpisu ali v drugem načinu izvedbe v skladu z veljavno zakonodajo. Intenzivnost pomoči Regionalna shema: Intenzivnost pomoči na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v 3. členu Uredbe o regionalni karti, in sicer: Podjetja 1.7.2014 – 31.12.2017 1.1.2018 – 31.12.2020 Vzhodna SLO Zahodna SLO Vzhodna SLO Zahodna SLO velika 25 % 15 % 25 % 10 % srednja 35 % 25 % 35 % 20 % mala 45 % 35 % 45 % 30 % Končni upravičenci in pogoji MSP in velika podjetja kot projektno podjetje, registrirano v Republiki Sloveniji, v katerem ima tuji investitor najmanj 10-odstotni lastniški delež, ali podružnica tujega investitorja, registrirana v Republiki Sloveniji Ocena finančnih sredstev 50 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP / Teritorialni vidik Oblikovanje meril za dodatno točkovanje problemskih območij oz. razvojnih regij pri sami izvedbi aktivnosti 4.7 Storitve podpornega okolja za mednarodno rast pojdetij Ukrep Izvajanje, razvoj in nadgradnja podpornih storitev za mednarodno rast podjetij Namen ukrepov Zagotavljanje informacij o tujih trgih, o poslovnih priložnostih, o slovenskem poslovnem in investicijskem okolju; zagotavljanje svetovanj podjetjem z mednarodnim potencialom in investitorjem; dostop do raziskav in analize tujih trgov; organizacija skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva v tujini in gospodarskih delegacij; organizacija in udeležba na seminarjih, konferencah, okroglih mizah, delavnicah ipd.; promocija in oglaševanje v domačih in tujih medijih; vzdrževanje in posodabljanje informacijskih portalov. Vzpostavitev enotne točke za podjetja, katera želijo investirati v Slovenijo ali izvažati na tuje trge (npr. svetovanja ipd.). Vzpostavitev mreže info točk doma (povezovanj z obstoječimi institucijami npr. RRA) in v tujini, ter zagotavljanje vseh ptorebnih informacij in podpornih storitev za podjetja v tej povezavi. Ciljna skupina Vsa podjetja, posebej tista z izvoznim potencialom, izvozniki in investitorji Trajanje 2015 – 2020 Shema pomoči NI DRŽAVNA POMOČ Oblika pomoči / Upravičeni stroški / aktivnosti – materialni stroški – stroški usposabljanj – stroški za promocijo – stroški vodenja in razvoja koncepta – stroški organizacije – drugo Izvajalci MGRT in/ali agencija pristojna za področje internacionalizacije v sodelovanju z deležniki Merila za izbor / Intenzivnost pomoči / Končni upravičenci in pogoji Podjetja, izvajalske agencije, regionalne in/ali lokalne agencije, občine, druge institucije Ocena finančnih sredstev 28 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 063 Podpora grozdom in poslovne mreže predvsem v korist MSP 066 Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP Navezava na OP 2.3.4 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo Teritorialni vidik NE, kjer bo utemeljeno pa se bodo oblikovali pogoji za dodatno točkovanje problemskih območij oz. razvojnih regij pri sami izvedbi aktivnosti 4.8 Storitve podpornega okolja za turistični sektor Ukrepi Izvajanje in razvoj podpornih storitev specifičnih za turistični sektor Namen ukrepov  Promocija Slovenije kot turistične destinacije – trženjske akivnosti na tujih in domačem trgu (sejmi in borze, odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje, spletno trženje in posebni promocijski dogodki oz. projekti)  Zagotavljanje konkurenčnega poslovnega okolja – trženjska platforma (raziskave in razvoj, integralni turistični informacijski sistem, promocijske brošure in artikli, evropski projekti…) Ciljna skupina Nosilci turistične ponudbe, turisti Trajanje 2015 – 2020 Shema pomoči NI DRŽAVNA POMOČ Oblika pomoči subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti – materialni stroški – stroški usposabljanj – stroški za promocijo – stroški vodenja in razvoja koncepta – stroški organizacije – drugo Izvajalci MGRT in/ali agencija pristojna za področje turizma Merila za izbor Program dela agencije pristojne za področje turizma Intenzivnost pomoči / Končni upravičenci in pogoji Izvajalska agencija Ocena finančnih sredstev Nacionalno javno financiranje: 5,5 mio EUR Strukturna sredstva V/Z / Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP / Teritorialni vidik NE 4.9 Dvig konkurenčnosti gospodarstva in poslovnega okolja Ukrep Integralni turistični proizvodi ter trženje in promocija turistične ponudbe Slovenije na domačem in tujih tržiščih Namen ukrepa Z inovativnejšimi in privlačnejšimi turističnimi proizvodi ter storitvami zagotoviti večjo konkurenčnost in dobičkonosnost slovenskega turizma ter prehod v zeleno/sonaravno gospodarstvo. Prav tako je potrebno povečati prepoznavnost in ugled Slovenije kot turistične destinacije na domačem in tujih tržiščih preko promocije in trženja. Ciljna skupina MSP in velika podjetja, turisti, destinacijske organizacije in drugi subjekti javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju turizma Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) De minimis shema b) v primeru, da gre za celovite aktivnosti, ki se izvajajo na nacionalni oz. regionalni ravni, ni DP Oblika pomoči Subvencija, Subvencija obresti Kredit Garancija Upravičeni stroški / aktivnosti stroški vzpostavitve integralnih turističnih proizvodov, stroški izdelave promocijskega materiala, stroški promocije stroški nastopa na sejmih Izvajalci MGRT in/ali agencija pristojna za področje turizma oz. druga pristojna institucija Merila za izbor  uresničevanje nacionalnih ciljev,  skladnost z razvojnimi dokumenti turistične destinacije,  kvaliteta projekta,  pozitivni učinki na prepoznavnost slovenske turistične ponudbe Intenzivnost pomoči Do 100 % upravičenih stroškov Končni upravičenci in pogoji Turistično gospodarstvo, nacionalna turistična organizacija, razvojne agencije, destinacijske organizacije, društva in drugi subjekti javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju turizma Ocena finančnih sredstev 19.468.755 EUR Tip investicije – kategorija intervencije OP 075 Razvoj in spodbujanje storitev v ali za komercialni turizem v MSP Navezava na OP 2.3.4 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo Teritorialni vidik Kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 5. LOKALNO POVEZOVANJE IN RAZVOJ Definiranje izziva S sklopom komplementarnih ukrepov za lokalno teritorialno raven, bomo naslovili specifične razvojne izzive v lokalnem okolju, kot so visoka rast registrirane brezposelnosti in pomanjkanje delovnih mest, še posebno na problemskih območjih, kjer je ta stopnja še posebej visoka. Na teh območjih je zlasti šibka podjetniška iniciativa, pomanjkanje inovativnosti ter slabo razvito podporno okolje. V strukturi podjetij je manjši delež podjetij, ki predstavljajo inovacijski potencial območja. Med podjetji je največ tistih, ki so na začetni razvojni stopnji in niso sposobna dosegati načrtovanih poslovnih kazalcev. Inovativna partnerstva so zato instrument za doseganje ustrezne stopnje rasti in razvoja na lokalni, subregionalni in regionalni ravni. V urbanih središčih in manjših mestih je veliko degradiranih območij in opuščenih industrijskih ter ostalih objektov, ki bi z aktivacijo obstoječega človeškega potenciala in manjšimi investicijami povečala gospodarsko in socialno aktivnost prebivalstva. Revitalizacija teh območij z izvajanjem t.i. brownfield in ostalih investicij bo prispevala k zmanjšanju socialne izključenosti. Poseben izziv je tudi revitalizacija kulturne krajine, ki propada zaradi neobdelanosti okoliških kmetijskih površin, tudi v navezavi na turistični potencial manjših mest in urbanih območij. Zaradi šibke gospodarske dejavnosti, slabšega dostopa in ponudbe do javnih in poslovnih storitev in neustrezne infrastrukturne opremljenosti ter izseljevanja mladih, je demografsko stanje posameznih območij zaskrbljujoče. Iz teh območij se izseljujejo tudi podjetja, podjetniška aktivnost se tako zmanjšuje na urbanih in podeželskih območjih, še posebej pa v bolj oddaljenih, problemskih in obmejnih območjih. V slednjih je na razmeroma nizki ravni tudi izobrazbena struktura prebivalstva, saj v strukturi prevladuje delež starejšega prebivalstva. Dodatno k depopulaciji prispeva slabša kakovost bivanja. To vodi v izumiranje socialnega življenja v starih mestnih jedrih manjših mest in v selitev storitvenih dejavnosti na obrobja večjih mest. Nezadostna komunalna opremljenost, pomanjkljiva oskrba s pitno vodo ter s sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in pomanjkanje prometne infrastrukture, so dodatne ovire pri zagotavljanju socialne vključenosti ter razvoja podjetij. Oddaljenost obmejnih problemskih območij od regijskih centrov povzroča težave z dostopnostjo, hkrati pa to vpliva na trajnostni razvoj prometa. S tem se soočajo tudi podeželska območja. S tem je povezano pomanjkanje razvojnega koncepta upravljanja manjših mest in urbanih območij, ter pomanjkanje celovite obravnave stanovanjske problematike, posredno pa tudo vprašanje energetske učinkovitosti ter učinkovite rabe električne energije. Zagotavljanje trajnostne mobilnosti v teh območjih je eden od osnovnih pogojev za doseganje učinkovitega trajnostnega razvoja mest. Našteti izzivi se bodo ob ustreznem vključevanju partnerjev v razvojno sodelovanje na regionalni in lokalni ravni reševali z izvajanjem razvojnih programov občin, strategij lokalnega razvoja in regionalnih razvojnih programov. Z vključevanjem deležnikov v vse faze izvajanja projektov se bosta krepila tudi človeških potencial in inovativnost prebivalcev teh območij. Manjši projekti, ki bodo podprti iz sredstev integralnega proračuna (npr. lokalna infrastruktura po 23. členu Zakona o financiranju občin) bodo lahko smiselno dopolnjevali projekte v okviru drugih ukrepov programa. Inovativna partnerstva za skupne nastope na trgih je treba tudi pri podeželskem prebivalstvu ustrezno podpreti tudi iz ESRR. Predvideni ukrepi in rezultati Dva ukrepa v okviru instrumenta lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost se bosta izvajala v sklopu treh področij ukrepanja, kot so opredeljena v partnerskem sporazumu, in sicer: ustvarjanja delovnih mest, varstva okolja in ohranjanja narave ter večje vključenosti ranljivih skupin: (1) Ustvarjanje delovnih mest: – Spodbujanje podjetniških aktivnosti in inovativnih razvojnih partnerstev: v okviru tega ukrepa se pričakuje podpora aktivnostim za povečanje podjetnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti ter aktivnosti, ki bodo prispevale k ustvarjanju pogojev za izvajanje podjetniških iniciativ, kot npr.: razvoj primernih orodij za aktivacijo, vzpostavitev neformalnih mrež za spodbujanje podjetništva (predvsem socialnega podjetništva, MSP), razvoj ponudbe lokalnih proizvodov in storitev v upravičenih območjih, vključno z oblikovanjem mreže lokalnih ponudnikov, aktivnosti za oživljanje in mestnih jeder ipd. (2) Večja vključenost ranljivih skupin: – Krepitev sodelovanja z institucionalnim okoljem za povečanje socialne vključenosti: v okviru tega ukrepa se pričakuje podpora aktivnostim, ki bodo prispevale k aktivaciji deležnikov v povezavi z institucionalnim okoljem v navezavi na obstoječo socialno infrastrukturo na lokalni in regionalni ravni za namen povečanja socialne vključenosti V okviru tega ukrepa bo lahko med drugim podprto: intervencijsko delo z mladimi, aktivnosti v smeri ustvarjanja inovativnih partnerstev za oblikovanje mreže storitev za starostnike in spodbujanje ukrepov aktivnega staranja, ipd. – Povečanje dostopnosti do storitev na lokalni ravni in odpravljanje revščine: v okviru tega ukrepa se pričakuje podpora aktivnostim, ki bodo prispevale k zmanjšanju tveganja revščine in povečanju kakovosti življenja v upravičenih območjih kot npr.: spodbujanja zdravega in aktivnega življenjskega sloga, co-housing in stanovanjske kooperative ter vzpostavljanje participativnih proračunov lokalnih skupnosti, ipd. (3) Varstvo okolja in ohranjanje narave: – Izboljšanje stanja okolja: v okviru tega ukrepa se pričakuje podpora aktivnostim, ki bodo poleg izboljšanja stanja okolja prispevale tudi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter k podpori ustanavljanju nizkoogljičnih skupnosti in skupnosti brez odpadkov kot npr.: vlaganja v manjšo okoljsko infrastrukturo, manjše prenove degradiranih in industrijskih območjih in t.i. brownfield investicije, vlaganje v infrastrukturo manjšega obsega, kjer bo to relevantno in upravičeno, obnova sistema tematskih poti in spremljajoče infrastrukture, aktivnosti za pospeševanje urbane trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti, s tem pa spodbujanje okolju prijaznega gospodarstva, temelječega na učinkoviti rabi virov, ter izobraževanja, usposabljanja in dvig osveščenosti lokalnega prebivalstva tudi v zvezi z zmanjševanjem energetske revščine, ustvarjanja zelenih delovnih mest, izboljševanja stanja vodotokov, ipd. Predvideni rezultati: – ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta; – povečanje socilane vključenosti preko spodbujanja inovativnih partnerstev; – varovanje okolja. ID Kazalnik Kategorija regije Merska enota za kazalnik Skupni kazalnik učinka kot osnova Izhodiščna vrednost Merska enota za izhodišče in cilj Izhodiščno leto Ciljna vrednost (2023), Vir podatkov Pogostost poročanja 9.24 Zadovoljstvo z lokalnim trgom dela* V delež 9** 2012 15*** Human Developm ent Report letno 9.24 Z 9 15 * Kazalnik meri delež respondentov, ki so odgovorili “dobro” na vprašanje Gallup World Poll “Ko pomislite na situacijo glede možnosti na trgu dela v mestu ali na območju, kjer danes živite, ali bi rekli, ali je sedaj dober ali slab čas pri iskanju službe?” Uporablja ga Human Development Report. * Izhodiščna vrednost temelji na podatkih za leto 2012 za celotno območje Slovenije, zato sta izhodiščni vrednosti enaki. ** Ciljna vrednost je enaka za obe kohezisjki regiji, ker se podatki merijo na nacionalni ravni. Glede na to, da število LAS še ni znano ni mogoče opredeliti kakšna bo njihova delitev med KRVS in KRZS, zato je ciljna vrednost opredeljena za celotno Slovenijo. Ukrep Delovanje razvojnih svetov regij bo spodbudil povezovanje lokalnih razvojnih pobud na ravni razvojnih regij, ki so temeljne funkcionalne teritorialne enote za načrtovanje in izvajanje nalog regionalnega razvoja po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2). V Sloveniji imamo 12 regij, ki ustrezajo teritorialnim enotam NUTS, 3. Organ usklajevanja razvojnih pobud v regiji je razvojni svet regije v katerem se za uresničevanju razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve občine, združenja gospodarskih dejavnosti, samoupravne narodne skupnosti ter nevladne organizacije. Ključne naloge razvojnega sveta regije so oblikovanje regijske razvojne mreže ter priprava in sprejem regionalnega razvojnega programa, dogovora za razvoj regij in regijskih projektov. Ključne razvojne dokumente v regiji potrjuje svet regije, ki predstavlja najvišje politično predstavništvo v regiji. V njem so zastopani župani in predsednika krovnih organizacij samoupravnih narodnih skupnosti. Regionalne razvojne agencije so pravna oseba v večinski javni lasti, ki opravljajo splošne razvojne naloge v regiji. Pripravljajo, usklajujejo, spremljajo in vrednotijo regionalne razvojne programe, nudi strokovno in tehnično podporo delovanju razvojnega sveta regije ter sveta regije, oblikuje regijsko razvojno mrežo in lahko tudi izvajajo regijske projekte. Regijska razvojna mreža je oblika povezovanja ključnih razvojnih institucij za pripravo in izvajanje regijskih projektov, ob upoštevanju razvojnih prioritet in razvojne specializacije regije. Na institucije v okviru regijske razvojne mreže se tudi prenašajo razvojne naloge države za katere ZSRR-2 določa javni interes, da se opravljajo na regionalni ravni (regijske finančne sheme, sheme regijskih kadrovskih štipendij, lokalne akcijske skuine v okviru programa razvoja podeželja ipd.). S tem se zagotavlja izvajanje teritorialnih razvojnih ciljev in povezovanje razvojnih pobud regij po načelu »od spodaj navzgor. Predvideni rezultati: – sprejeti regionalni razvojni programi in letna poročila o izvajanju v 12 razvojnih regijah – oblikovanih in stalno delujočih 12 regijskih razvojnih mrež Ukrep Lokalna infrastruktura po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO) naslavlja dopolnilne ukrepe na področju izgradnje komunalne in razvojne infrastrukture, skladno z občinskimi načrti porabe. Spodbujanje infrastrukture (investicij občin) je komplementarni ukrep, ki bo omogočil občinam pripravo osnovnih pogojev za gospodarsko dejavnost. Občine lahko razpoložljiva sredstva po 23. členu ZFO namenjajo za sofinanciranje investicijskih projektov s področja lokalne javne infrastrukture ter investicijskih projektov posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine. Sredstva so lahko namenjena tudi za predhodne študije ter investicijske in projektne dokumentacije s področja lokalne javne infrastrukture. Vsi projekti morajo biti vključeni v veljavni načrt razvojnih programov občinskega proračuna. Predvideni rezultati: – 300 izvedenih projektov lokalne infrastrukture letno v obdobju 2015-2020. Ukrep Izgradnja osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih naslavlja perečo razvojno problematiko, ki je omejena na strnjena romska naselja. Ureditev osnovne komunalne infrastrukture je pogoj za legalizacijo in razvoj in romskih naselij ter komplementarno podpira vse druge ukrepe iz Nacionalnega programa ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010 – 2015. Ukrep je naslovljen na občine, ki so pristopile k aktivnem razreševanju romske problematike in obsega izgradnjo, sanacijo ali modernizacijo vodovodnih sistemov, izgradnjao sanacijo ali modernizacijo kanalizacijskega omrežja, elektrifikacijo strnjenih naselij, novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in poti, odkup zemljišč za ureditev in zaokrožitev naselij ter izdelavo projektne dokumentacije. Predvideni rezultati: – 40 izvedenih projektov v romskih naseljih v obdobju 2015-2020. Ukrep Nujni ukrepi v regionalnem razvoju MGRT se bo v okviru tega ukrepa vključil v razreševanje aktualnih urgentnih problemov v posebnih nepredvidljivih okoliščinah. Skladno z ZSRR-2 lahko, na predlog MGRT, Vlada RS sprejme sklep o dodelitvi subvencije po pravilu »de mimimis« v primeru invalidnosti, socialne ogroženosti, posledic naravnih ali drugih nesreč ali izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti in so nastali brez krivde prejemnika spodbude ali zaradi izjemno negativnega delovanja trga, ki je prizadel širše geografsko območje ali panogo, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude Predvideni rezultati: – 5 rešenih urgentnih problemov v obdobju 2015-2020 5.1 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (1) Ukrepi Spodbujanje podjetniških aktivnosti in inovativnih razvojnih partnerstev Krepitev sodelovanja z institucionalnim okoljem za povečanje socialne vključenosti Povečanje dostopnosti do storitev na lokalni ravni in odpravljanje revščine Izboljšanje stanja okolja Namen ukrepov Ukrepi podjetniške aktivnostiPodpora aktivnostim za povečanje podjetnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti ter aktivnosti, ki bodo prispevale k ustvarjanju pogojev za izvajanje podjetniških iniciativ, kot npr.: razvoj primernih orodij za aktivacijo, vzpostavitev neformalnih mrež za spodbujanje podjetništva (predvsem socialnega podjetništva, MSP), razvoj ponudbe lokalnih proizvodov in storitev v upravičenih območjih, vključno z oblikovanjem mreže lokalnih ponudnikov, aktivnosti za oživljanje vaških in mestnih jeder, ipd. V okviru ukrepa krepitve sodelovanja z institucionalnim okoljem bo lahko med drugim podprto: intervencijsko delo z mladimi, aktivnosti v smeri ustvarjanja inovativnih partnerstev za oblikovanje mreže storitev za starostnike in spodbujanje ukrepov aktivnega staranja, ipd. V okviru povečanja dostopnosti do storitev podpora aktivnostim, ki bodo prispevale k zmanjšanju tveganja revščine in povečanju kakovosti življenja v upravičenih območjih kot npr.: spodbujanja zdravega in aktivnega življenjskega sloga, co-housing in stanovanjske kooperative ter vzpostavljanje participativnih proračunov lokalnih skupnosti, ipd. V okviru ukrepa Izboljšanje stanja okolja bodo podporte aktivnosti, ki bodo poleg izboljšanja stanja okolja prispevale tudi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter k podpori ustanavljanju nizkoogljičnih skupnosti in skupnosti brez odpadkov kot npr.: vlaganja v manjšo okoljsko infrastrukturo, manjše prenove degradiranih in industrijskih območjih in t.i. brownfield investicije, vlaganje v infrastrukturo manjšega obsega, kjer bo to relevantno in upravičeno, obnova sistema tematskih poti in spremljajoče infrastrukture, aktivnosti za pospeševanje urbane trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti, s tem pa spodbujanje okolju prijaznega gospodarstva, temelječega na učinkoviti rabi virov, ter izobraževanja, usposabljanja in dvig osveščenosti lokalnega prebivalstva tudi v zvezi z zmanjševanjem energetske revščine, ustvarjanja zelenih delovnih mest, izboljševanja stanja vodotokov, ipd. Ciljna skupina podjetniki posamezniki, MSP, pravne osebe javnega in zasebnega prava, mladi in druge ranljive skupine, dolgotrajno brezposelne osebe, starejši, nevladne organizacije, interesna ali druga združenja na lokalni ravni, lokalne ali teritorialne iniciative. Trajanje 2015-2020 Shema pomoči a) De minimis shema b) Regionalna shema Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški materialnih in nematerialnih naložb Stroški dela Stroški storitev zunanjih izvajalcev Izvajalci MGRT-DRR, LAS Merila za izbor SLR in LAS  usklajenost SLR z razvojnimi potrebami območja,  tematska področja ukrepanja,  Vsebinska usklajenost med posameznimi poglavji SLR  Usklajenost akcijskega načrta  Vključenost lokalnih akterjev v pripravo SLR  Ustreznost in učinkovitost partnerstva Merila za izbor operacij Opredelijo LAS v SLR Intenzivnost pomoči a) De minimis: do 100 % upravičenih stroškov – de minimis b) Regionalna shema: po opredelitvi v regionalni shemi Končni upravičenci in pogoji LAS (lokalne akcijske skupine), podjetniki posamezniki, MSP, nevladne organizacije, lokalne in regionalne institucije, interesna ali druga združenja na lokalni in regionalni ravni, lokalne ali teritorialne iniciative Ocena finančnih sredstev 28,8 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP 097 Navezava na OP Poglavje 2.9.7., specifični cilj: Boljša gospodarska in socialna vključenost skupnosti na območjih LAS Teritorialni vidik Del sredstev za problemska območja, kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 5.2 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (2) Ukrep Horizontalni ukrepi za podporo delovanja LAS (podukrepi) Namen ukrepa Namen podukrepa »pripravljalna podpora« je okrepiti oblikovanje lokalnih partnerstev, krepitev institucionalne usposobljenosti, usposabljanje in mreženje za pripravo in izvedbo SLR. Namen podukrepa »podpora za tekoče stroške in animacijo« je povrnitev stroškov delovanja in upravljanja LAS Ciljna skupina LAS, v okviru tega relevantni partnerji, ki ustanovijo LAS Trajanje 2015-2020 Shema pomoči Ni državna pomoč Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški dela, povezani s proučevanjem zadevnega območja Stroški dela, povezani s pripravo in izdelavo SLR Stroški storitev zunanjih izvajalcev Stroški usposabljanja lokalnih zainteresiranih strani Upravni stroški lokalnih partnerstev Upravičenci MGRT-DRR, LAS Merila za izbor SLR in LAS  usklajenost SLR z razvojnimi potrebami območja,  tematska področja ukrepanja,  Vsebinska usklajenost med posameznimi poglavji SLR  Usklajenost akcijskega načrta  Vključenost lokalnih akterjev v pripravo SLR  Ustreznost in učinkovitost partnerstva Intenzivnost pomoči Ni državna pomoč Končni upravičenci in pogoji LAS (lokalne akcijske skupine), podjetniki posamezniki, MSP, nevladne organizacije, lokalne in regionalne institucije, interesna ali druga združenja na lokalni in regionalni ravni, lokalne ali teritorialne iniciative Ocena finančnih sredstev 6 mio EUR Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP Poglavje 2.9.7., specifični cilj: Boljša gospodarska in socialna vključenost skupnosti na območjih LAS Teritorialni vidik Del sredstev za problemska območja, kazalniki za problemska območja, kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah 5.3 Delovanje razvojnih svetov regij Ukrep Sofinanciranje splošnih razvojnih nalog na regionalni ravni Namen ukrepa Financiranje delovanja razvojnih svetov regij in svetov regij po ZSRR-2. S tem se zagotavlja izvajanje endogene regionalne politike, ki je usmerjena v uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev in se izvaja kot povezovanje razvojnih pobud regij po načelu »od spodaj navzgor (oblikovanje in zasledovanje regionalnih razvojnih ciljev skozi regionalne razvojne programe in dogovore za razvoj regij, mreženje, povezovanje lokalnih razvojnih pobud, graditev zaupanja med razvojnimi partnerji, prenos znanja in dobrih praks, sodelovanje pri usklajevanju državnih razvojnih pobud, medregionalno sodelovanje in povezovanje, ipd). Ciljna skupina Institucije regionalnega razvoja na regionalni ravni (sveti regij, razvojni sveti regij, regijske razvojne mreže, območna razvojna partnerstva) Trajanje 2015-2020 Shema pomoči Ni državna pomoč Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški dela, materiala in storitev Izvajalci MGRT Merila za izbor Naloge po javnem pooblastilu po ZSRR-2 Intenzivnost pomoči / Končni upravičenci in pogoji Regionalne razvojne institucije, ki so vpisane v evidenco regionalnih razvojnih agencij pri MGRT Ocena finančnih sredstev 7,5 mio EUR, integralni proračun Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP Ni povezano z OP. Teritorialni vidik Ukrep je namenjen razvojnim regijam 5.4 Lokalna infrastruktura (1) Ukrep Lokalna infrastruktura po 23. členu ZFO Namen ukrepa Izgradnja osnovne komunalne in razvojne infrastrukture na podlagi načrtov razvojnih programov občin kot komplementarni ukrep spodbujanju konkurenčnosti gospodarstva. Zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za razvoj gospodarstva v občinah. Ciljna skupina občine Trajanje 2015-2020 Shema pomoči Ni državna pomoč Oblika pomoči subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški gradnje, stroški za predhodne študije ter investicijsko in projektno dokumentacijo s področja lokalne javne infrastrukture. Izvajalci MGRT Merila za izbor Skladno z ZFO. Podrobneje določeno v javnem povabilu občinam. Intenzivnost pomoči Projekti, za katere se dodeli pomoč, se lahko sofinancirajo do višine 100 odstotkov upravičenih stroškov. Končni upravičenci in pogoji občine Ocena finančnih sredstev 186 mio EUR, integralni proračun Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP Ni povezano z OP. Teritorialni vidik Ukrep je namenjen občinam 5.5 Lokalna infrastruktura (2) Ukrep Sofinanciranje osnovne komunalne oskrbe v romskih naseljih Namen ukrepa Izgradnja osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih je pogoj za razvoj in legalizacijo romskih naselij ter podpira druge ukrepe iz Nacionalnega programa ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010 – 2015. Ciljna skupina občine Trajanje 2015-2020 Shema pomoči Ni državna pomoč Oblika pomoči subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti Pomoč se dodeli za sofinanciranje naslednjih upravičenih stroškov pri izvajanju projektov v romskih naseljih: – izgradnja, sanacija ali modernizacija vodovodnih sistemov, – izgradnja, sanacija ali modernizacija kanalizacijskega omrežja, – elektrifikacija strnjenih naselij, – novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in poti, – odkup zemljišč za ureditev in zaokrožitev naselij ter – izdelava projektne dokumentacije. Pri nakupu zemljišč se v javnem razpisu določi zgornja meja sofinanciranja kvadratnega metra odkupljenega zemljišča ne glede na pogodbeno ceno. Pogodbe o dodelitvi pomoči so lahko večletne. Izvajalci MGRT Merila za izbor Določeno v Uredbi o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. Podrobneje določeno v javnem razpisu. Intenzivnost pomoči Projekti za katere se dodeli pomoč, se lahko sofinancirajo do višine 100 odstotkov upravičenih stroškov. Končni upravičenci in pogoji občine Ocena finančnih sredstev 9 mio EUR, integralni proračun Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP Ni povezano z OP. Teritorialni vidik Ukrep je namenjen občinam z romskimi naselji 6. DRUGI UKREPI 6.1 Naravne nesreče Ukrep Odprava posledic škode po naravnih nesrečah v gospodarstvu Namen ukrepa Namen ukrepa je odprava posledic škode v gospodarstvu po naravnih nesrečah skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN). Ciljna skupina Gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, zavodi, zadruge. Trajanje – Po že potrjeni shemi državnih pomoči za naravne nesreče »Shema pomoči za odpravo posledic naravnih pomoči št. SA.34680 (2012/N)« 2012 – 2018 – Po tem programu: 2018-2020 Shema pomoči Naravne nesreče Oblika pomoči Subvencije Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški škode na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka Izvajalci MGRT in izvajalske institucije (SPIRIT, Slovenski podjetniški sklad, drugi izvajalci) Merila za izbor Skladno z veljavno zakonodajo in obvestilom, ki ga MGRT posreduje oškodovancem, se upošteva škoda na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka pri vseh upravičencih, ki so vključeni v oceno škode in predložijo ustrezna dokazila (cenilni zapisniki, fotografije, računi, ipd). Intenzivnost pomoči Do 50 % oz. 60 % ocene škode Končni upravičenci in pogoji Gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, zavodi, zadruge. Ocena finančnih sredstev – Po že potrjeni shemi: 60 mio EUR do 2018 – Po tem programu: 20 mio EUR za 2019-2020. Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP / Teritorialni vidik Ni relevantno (povračilo škode je odvisno od kraja/področja nastanka naravne nesreče) 6.2 Pomoč podjetjem v težavah Ukrep Namen ukrepa je pomoč podjetjem v težavah in pri prestrukturiranju. Ciljna skupina Podjetja v težavah z ohranjenim zdravim proizvodnim jedrom in tržnim potencialom, katerih stečaj bi povzorčil obsežne negativne gospodarsko-socilane posledice za državo ali regijo Trajanje 2015-2020 Shema pomoči Shema za podjetja v težavah, velja do 1.2.2015 – v pripravi je podaljšanje sheme za 5-letno obdobje na osnovi ZPRPGDT Oblika pomoči Krediti, poroštva RS, subvencije in kapitalski vložki (izjemoma) Upravičeni stroški / aktivnosti Vsi najnujnejši ukrepi prestrukturiranja po ključnih poslovnih funckijah, ki prispevajo k ponovni zagotovitvi sposobnosti preživetja gospodarskega subjekta na trgu brez novih oblik državnih pomoči Izvajalci MGRT, ostala resorna ministrstva Merila za izbor  Izpolnitev kriterijev za družbo v težavah v skladu z zakonom  Obseg gospodarsko socialnih posledi v primeru stečaja  Razlogi, ki prispevajo k cilju skupnega interesa iz 2. in 3. točke 107. člena Pogodbe o Evropski Uniji  Soudeležba prvitanih deležnikov pri finančni konstrukciji prestrukturiranja  Izravnalni ukrepi Intenzivnost pomoči Od 75 – 50 % od celotne finančne konstrukcije prestrukturiranja Končni upravičenci in pogoji Kapitalse družbe (d.d. in d.o.o.) – zaradi narave meril izbora imajo prednost velike oz. srednje velike gospodarske družbe Ocena finančnih sredstev Določeno s vsakoletnim proračunom RS Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP / Teritorialni vidik Dopolnilno merilo izbora, kadar gre za družbo v težavah, ki deluje v regiji z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti 6.3 Nujni ukrepi v regionalnem razvoju Ukrep Nujni ukrepi v regionalnem razvoju Namen ukrepa Namen ukrepa je razreševanje urgentnih situacij:  invalidnosti, daljše bolezni ali smrti nosilca dejavnosti, če je prejemnik spodbude posameznik,  socialne ogroženosti prejemnika spodbude in članov njegove družine, če je prejemnik spodbude posameznik,  posledic naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov, ki jih ni mogoče preprečiti in ki so nastali brez krivde prejemnika spodbude ter zaradi katerih je bila povzročena hujša gospodarska škoda ali je začasno oteženo poslovanje ali pomembno zmanjšana vrednost osnovnih sredstev, ali  izjemno negativnega delovanja trga, ki je prizadel širše geografsko območje ali panogo, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude. Ciljna skupina Fizične osebe, pravne osebe Trajanje 2015-2020 Shema pomoči  De minimis  Ni državna pomoč Oblika pomoči Subvencija Upravičeni stroški / aktivnosti Stroški tekočega poslovanja Stroški investicij Izvajalci MGRT Merila za izbor / Intenzivnost pomoči do 200.000 evrov Končni upravičenci in pogoji Fizične osebe, pravne osebe Ocena finančnih sredstev 0,9 mio EUR, integralni proračun Tip investicije – kategorije intervencij OP / Navezava na OP / Teritorialni vidik kazalniki po 12 razvojnih regijah in dveh kohezijskih regijah PRILOGE Preglednica 1: Indeks razvojne ogroženosti (IRO) Regija NUTS 3 IRO 2014 Vrednost IRO Rang Pomurska 161,8 1 Zasavska 125,1 2 Primorsko-notranjska 124,8 3 Podravska 123,9 4 Koroška 121,6 5 Posavska 101,5 6 Goriška 100,4 7 Savinjska 92,6 8 Obalno-kraška 81,4 9 Gorenjska 66,6 10 Jugovzhodna Slovenija 64,7 11 Osrednjeslovenska 35,5 12 Vir: Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020 (Uradni list RS št. 34/14) Slika 1: Obmejna problemska območja OBMEJNA PROBLEMSKA OBMOČJA, 84 OBČIN; 21,8% PREBIVALSTVA SLOVENIJE; 10,4 % ZAPOSLENIH; 8,6 % DODANE VREDNOSTI; 6 % ČISTEGA DOBIČKA Slika 2: Problemska območja z visoko brezposelnostjo Slika 3: Prispevek posameznih kazalnikov k razvojni ogroženosti regije (IRO 2014)