Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Razumevanje likvidnostnega tveganja v bankah in podjetjih

Razumevanje likvidnostnega tveganja v bankah in podjetjih

08.12.2023

Likvidnostno tveganje predstavlja izziv za banke in podjetja, ki se soočajo s težavami pri izpolnjevanju kratkoročnih finančnih obveznosti. Tržno likvidnostno tveganje je povezano z izvajanjem poslov po tržnih cenah, medtem ko likvidnostno tveganje financiranja zajema pridobivanje potrebnih sredstev. Za obvladovanje tveganja banke uporabljajo količnike likvidnosti, vzdržujejo uravnotežen portfelj likvidnih sredstev in izvajajo teste izjemnih situacij. Podjetja se soočajo s tveganjem z vzpostavitvijo kreditov, vzdrževanjem rezerv, učinkovitim upravljanjem denarnih tokov in diverzifikacijo virov financiranja. Neobvladano likvidnostno tveganje lahko privede do resnih posledic, zato je ključno, da subjekti vzpostavijo trdne prakse upravljanja, ki zagotavljajo stabilen dostop do likvidnih sredstev v različnih scenarijih.

Razumevanje likvidnostnega tveganja v bankah in podjetjih.

Likvidnostno tveganje se nanaša na morebitne težave, s katerimi se lahko podjetje sooči pri izpolnjevanju svojih kratkoročnih finančnih obveznosti zaradi nezmožnosti pretvorbe sredstev v denar brez znatne izgube. To tveganje je značilno za finančne institucije in podjetja ter pomembno vpliva na njihovo operativno in finančno stabilnost.

Likvidnostno tveganje pogosto zaznamujeta dva glavna vidika: tržno likvidnostno tveganje in likvidnostno tveganje financiranja. Tržno likvidnostno tveganje je povezano z nezmožnostjo podjetja izvesti posle po prevladujočih tržnih cenah zaradi nezadostne globine trga ali motenj na trgu. Po drugi strani se likvidnostno tveganje financiranja nanaša na nezmožnost pridobitve zadostnih sredstev za izpolnitev finančnih obveznosti. Likvidnostno tveganje ni omejeno na posamezen sektor, saj je pomemben dejavnik v bankah, finančnih institucijah, podjetjih in celo pri nekaterih posameznih vlagateljih. Za banke in finančne institucije je upravljanje likvidnostnega tveganja poudarjeno z regulativnimi okviri, ki predpisujejo določene likvidnostne standarde za zagotavljanje finančne stabilnosti in zaščito interesov vlagateljev. Tudi podjetja morajo biti pozorna pri upravljanju likvidnostnega tveganja, da bi si zagotovila ustrezna denarna sredstva ali kreditne linije za izpolnjevanje svojih operativnih in finančnih obveznosti. Sposobnost obvladovanja likvidnostnega tveganja je bistvenega pomena za zagotavljanje zadostnih denarnih sredstev v blagajni za izpolnjevanje kratkoročnih potreb in obveznosti.

Razumevanje likvidnostnega tveganja


Likvidnostno tveganje zajema potencialne ovire, s katerimi se lahko podjetje, organizacija ali drug subjekt sreča pri izpolnjevanju svojih kratkoročnih finančnih obveznosti zaradi pomanjkanja denarja v blagajni ali nezmožnosti pretvorbe sredstev v denar brez večje izgube. Ta oblika tveganja nastane zaradi različnih scenarijev, vključno s tržnimi spremembami, nepredvidenimi stroški ali izplačili ali nenadnim povečanjem obveznosti. Bistvo likvidnostnega tveganja je v neusklajenosti med sredstvi in obveznostmi, ko sredstev ni mogoče enostavno unovčiti po tržni vrednosti za izpolnitev kratkoročnih obveznosti.

Upravljanje likvidnostnega tveganja je ključnega pomena za zagotavljanje stalnega zadovoljevanja denarnih potreb. Običajne taktike za zmanjšanje likvidnostnega tveganja so na primer vzdrževanje portfelja visokokakovostnih likvidnih sredstev, strogo napovedovanje denarnih tokov in zagotavljanje raznovrstnih virov financiranja. Poleg tega je upoštevanje regulativnih okvirov, ki zagovarjajo določene pragove likvidnosti, tudi proaktivni ukrep pri upravljanju likvidnostnega tveganja.

Posledice neobvladanega ali slabo obvladovanega likvidnostnega tveganja so lahko hude in daljnosežne. To lahko povzroči finančne izgube zaradi prodaje sredstev po prenizkih cenah, motnje v poslovanju zaradi neustreznega denarnega toka in škodo ugledu, ki lahko dodatno poslabša težave z likvidnostjo. V skrajnih primerih lahko likvidnostno tveganje privede podjetje do plačilne nesposobnosti ali stečaja, kar poudarja nujnost trdnih praks upravljanja likvidnostnega tveganja.

Na splošno se likvidnostno tveganje pojavlja v dveh oblikah: tržno likvidnostno tveganje in likvidnostno tveganje financiranja. Obe razsežnosti likvidnostnega tveganja sta medsebojno povezani in lahko poslabšata druga drugo. Nezmožnost zagotavljanja kratkoročnega financiranja (likvidnostno tveganje financiranja) lahko na primer prisili podjetje v prodajo sredstev z izgubo (tržno likvidnostno tveganje), kar lahko dodatno poslabša njegov finančni položaj in odvrne potencialne posojilodajalce ali vlagatelje.

Tržno likvidnostno tveganje

Tržno likvidnostno tveganje se nanaša na primere, ko podjetje ne more izvajati poslov po prevladujočih tržnih cenah zaradi nezadostne globine trga, zelo malo razpoložljivih kupcev za sredstva v posesti ali drugih motenj na trgu. Ta oblika tveganja je še posebej občutna na nelikvidnih trgih, kjer je dinamika povpraševanja in ponudbe izkrivljena, zaradi česar je težko izvesti velike transakcije po pošteni ceni, ne da bi to vplivalo na trg. Na primer, prodaja velikega števila delnic delnice, s katero se slabo trguje, bi lahko znatno znižala ceno delnice, kar bi prodajalcu povzročilo izgubo.

Likvidnostno tveganje financiranja se nanaša na težave, s katerimi se lahko podjetje sooči pri pridobivanju potrebnih sredstev za izpolnjevanje svojih kratkoročnih finančnih obveznosti. To je pogosto odraz slabega upravljanja denarnih sredstev subjekta, njegove kreditne sposobnosti ali prevladujočih tržnih razmer, ki bi lahko odvrnile posojilodajalce ali vlagatelje, da bi priskočili na pomoč. Na primer, v obdobjih finančnih pretresov lahko tudi kreditno sposobni subjekti težko zagotovijo kratkoročno financiranje pod ugodnimi pogoji.

Kako banke upravljajo likvidnostno tveganje:

Vzdrževanje uravnoteženega portfelja likvidnih sredstev: Banke si prizadevajo vzdrževati uravnotežen portfelj likvidnih sredstev, ki jih je mogoče hitro pretvoriti v gotovino brez večje izgube vrednosti. To premoženje, pogosto imenovano visokokakovostno likvidno premoženje (HQLA), zagotavlja varnostno rezervo v času likvidnostnih težav.

Uporaba količnikov likvidnosti: Banke za spremljanje in upravljanje likvidnostnega tveganja uporabljajo količnike likvidnosti, kot sta količnik likvidnostnega kritja (LCR) in količnik neto stabilnega financiranja (NSFR). LCR zagotavlja, da imajo banke dovolj visokokakovostnih likvidnih sredstev, da lahko vzdržijo 30-dnevni stresni scenarij, medtem ko je cilj NSFR spodbujati dolgoročno odpornost z zahtevo po stabilni strukturi financiranja glede na likvidnostni profil sredstev.

Testiranje izjemnih situacij: Izvajanje testov izjemnih situacij za simulacijo neugodnih tržnih razmer je ključna strategija za ugotavljanje morebitnih likvidnostnih primanjkljajev. Ti testi pomagajo razumeti vpliv različnih stresnih scenarijev na likvidnostni položaj banke in ji omogočajo sprejetje preventivnih ukrepov.

Raznolikost virov financiranja: Raznolikost virov financiranja je preudarna strategija za zmanjšanje odvisnosti od enega ali nekaj virov financiranja. To lahko vključuje kombinacijo vlog na drobno, grosističnega financiranja in drugih načinov financiranja. Raznovrstna struktura financiranja lahko zagotovi stabilnejši in odpornejši likvidnostni profil.

Učinkovito upravljanje denarnih tokov: Banke morajo imeti zanesljiv sistem za upravljanje denarnih tokov, da lahko učinkovito sledijo in upravljajo svoje denarne tokove. To vključuje spremljanje prilivov in odlivov, optimizacijo profila zapadlosti sredstev in obveznosti ter zagotavljanje ustrezne likvidnosti za zadovoljitev pričakovanih in nepričakovanih potreb po denarnih tokovih.

Vzpostavitev načrtov financiranja v nepredvidljivih razmerah: Banke pripravijo načrte financiranja v nepredvidljivih razmerah, da bi se spopadle z morebitnimi likvidnostnimi primanjkljaji. V teh načrtih so opisane strategije in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru likvidnostne krize, kar zagotavlja strukturiran in usklajen pristop k upravljanju likvidnosti v neugodnih razmerah.

4Sodelovanje pri upravljanju sredstev in obveznosti (ALM): Upravljanje sredstev in obveznosti je celovit pristop k uravnoteženju sredstev in obveznosti banke na način, ki zmanjšuje likvidnostno tveganje. Vključuje usklajevanje strategij kreditiranja, naložb, financiranja in oblikovanja cen, da bi banka lahko izpolnila svoje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpela nesprejemljive izgube.

Kako podjetja upravljajo likvidnostno tveganje

Vzpostavitev revolving kreditov: Družbe pogosto vzpostavijo revolving kredite pri finančnih institucijah. Te ureditve zagotavljajo varnostno mrežo, ki podjetjem omogoča dostop do sredstev do vnaprej določene meje, kadar koli je to potrebno, za obvladovanje kratkoročnih likvidnostnih potreb ali izkoriščanje strateških priložnosti.

Vzdrževanje denarnih rezerv: Preudarna praksa podjetij je, da vzdržujejo rezerve denarnih sredstev. Te rezerve delujejo kot blažilnik v času finančne stiske ali nepredvidenih izdatkov in zagotavljajo neprekinjeno poslovanje, ne da bi se zatekli k zunanjemu zadolževanju ali prodaji sredstev.

Učinkovito napovedovanje in upravljanje denarnih tokov: Napovedovanje denarnih tokov je ključnega pomena pri upravljanju likvidnostnega tveganja. S predvidevanjem denarnih prilivov in odlivov v določenem obdobju lahko podjetja predvidijo morebitne likvidnostne primanjkljaje in sprejmejo preventivne ukrepe. Učinkovito upravljanje denarnega toka vključuje tudi optimizacijo plačilnih pogojev z dobavitelji in strankami, da se zagotovi stalen dotok likvidnih sredstev.

Diverzifikacija virov financiranja: Da bi zmanjšale tveganje prevelike odvisnosti od enega samega vira financiranja, podjetja diverzificirajo svoje kanale financiranja in kapitalsko strukturo. To bi lahko vključevalo kombinacijo lastniškega financiranja, dolžniškega financiranja, trgovinskih kreditov in drugih finančnih instrumentov. Raznolika struktura financiranja povečuje finančno prožnost in zmanjšuje likvidnostno tveganje z zagotavljanjem alternativnih možnosti za pridobitev potrebnega kapitala.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.