Bo kar držalo, da previdnost v takšnih primerih ni odveč! Na nepremičninskem trgu vlada precejšnje mrtvilo. Ponudb je veliko, kupcev pa precej manj. Poleg tega je trenutno na voljo tudi nekaj stanovanj padlih gradbenih velikanov, zbirajo se denimo ponudbe za Celovške dvore, propadlega Vegrada.

Interes, da se te nepremičnine prodajo, imajo seveda tudi banke, ki jim propadla podjetja niso poplačala posojil. Banke so se tako v hitrejšo prodajo nepremičnin vpletle kar same. V sodelovanju z nekaterimi prodajalci za določene nepremičnine ponujajo še posebej ugodna posojila.

”Pogoji nakupa se od podjetja do podjetja razlikujejo, odvisno od tega, koliko ugodnosti je posamično podjetje pripravljeno nuditi kupcem svojih nepremičnin. Kadar ima banka sklenjeno pogodbo o povezanem poslu z investitorjem (prodajalcem nepremičnine), so lahko obrestna mera in stroški odobritve nižji od redne ponudbe, dodatna prednost za kreditojemalca je lahko tudi nižja cena nepremičnine,” nam je pojasnila tiskovna predstavnica NLB Mojca Strojan.

Pri teh ugodnih posojilih naj bi šlo za obojestransko win-win situacijo. ”Banke smo tu zato, da prodajamo kredite, podjetja zato, da prodajajo nepremičnine. Pri kreditih prek povezanih poslov se naši interesi srečajo, ugodnejše obresti lahko subvencionira banka ali podjetje, ki prodaja nepremičnine (odvisno od tega, kakšen dogovor smo sklenili s posamičnim podjetjem), prodajalec nepremičnin pa lahko ponudi tudi nižjo ceno,” še pojasnjuje Strojanova.

Tudi pri posebej ugodnih posojilih še vedno velja, da mora biti kreditojemalec kreditno sposoben, posojilo pa ustrezno zavarovano. ”100-odstotno kreditiranje je možno, če so zavarovanja zadostna. Za zavarovanje kredita v 100-odstotni vrednosti nepremičnine, ki se kupuje, je poleg nepremičnine, ki se kupuje, potrebno zastaviti še kako drugo nepremično ali več le-teh oziroma zagotoviti drugo ustrezno zavarovanje.”

Čeprav je med podjetji, s katerimi naj bi imeli podpisano sodelovanje o ugodnostih na spletni strani NLB naveden tudi Vegrad AM, ki prodaja Celovške dvore, ti naj ne bi bili v ‘akcijski ponudbi’, ampak je banka kot hipotekarni upnik le dala soglasje za njihovo čimprejšnjo prodajo.”Banka odobrava kredite za nakup nepremičnin v Celovških dvorih v skladu z redno ponudbo NLB stanovanjskih kreditov.”

Napaka: V praksi kredita ne dobi nihče več?

Glede na številne ponudbe stanovanjskih posojil, vključno z ‘izjemno ugodnimi ponudbami’, bi torej pričakovali, da je mogoče stanovanjsko posojilo dobiti relativno lahko – če ste še med srečnimi Slovenci, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas.

To je mislil tudi Marko. 24-letni Ljubljančan, ki želi rešiti stanovanjski problem svoje mlade družinice. Ima zaposlitev za nedoločen čas v branži, ki bi jo večina ocenila kot perspektivno, brez dodatkov za potne stroške in malico pa mu delodajalec na mesec izplača 900 evrov.

”Dokler sem samo klical po telefonu in pošiljal elektronska sporočila, je bilo vse v redu. Povedali so mi, da bi lahko dobil okoli 40.000 evrov posojila z zavarovanjem, oziroma 80.000 evrov hipotekarnega stanovanjskega kredita.”

Zataknilo se je, ko se je odpravil na banko in želel postopek pridobivanja kredita zaključiti. Obiskal je banko Koper, SKB, Abanko, NLB, Unicredit, Volksbank … Odgovor je bil na koncu isti. Dobi lahko le malo več kot četrtino prej obljubljenega zneska. ”Povedali so mi, da ni dovolj, da imam službo za nedoločen čas. V mojem primeru je težava, da delam za – po merilih banke – premajhno podjetje, ki ima 35 zaposlenih in manj kot 10 milijonov evrov letnega prometa.”

Epilog pogovorov je tako bil, da lahko nekdo z njegovimi življenjskimi razmerami dobi 12.000–15.000 evrov posojila, nekaj več pa, če najde poroka. A se je zapletlo še tukaj. Izkazalo se je, da upokojenci z lastnimi nepremičninami niso zaželeni poroki, prav tako ne samostojni podjetniki.”Povedali so, da bi očetu, ki ima s. p., pogledali bilance za zadnji dve leti in preverili, kakšna je njegova neto zavarovalna vsota. In ker je minimalna, odpade kot porok.”

Edina možnost, ki še ostane je, da oče zastavi hišo, zaključuje Marko, ki je seveda začuden nad razliko v ponudbi, ki jo banke oglašujejo in zapleti, ki nastanejo, ko nekdo zares namerava najeti posojilo. Če upoštevamo podatek, da je bila povprečna slovenska plača lanskega oktobra 979,53 evrov, potem si, izhajajoč iz Markovega primera, Slovenci trenutno prav velikih stanovanjskih posojil ne morejo obetati.