Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Ugodne obrestne mere in lažji dostop do financiranja poslovanja oziroma kreditov?

Ugodne obrestne mere in lažji dostop do financiranja poslovanja oziroma kreditov?

18.06.2021

godne obrestne mere in lažji dostop do financiranja poslovanja oziroma kreditov?

Politika nizke obrestne mere

Evropska centralna banka trenutno vodi politiko nizke obrestne mere, ki ima daljnosežne posledice za domače gospodarstvo. Evropska centralna banka z določitvijo nizke temeljne stopnje obrestne mere žrli ustvariti spodbude, ki bi krepile gospodarsko rast in naložbe.

Razloge za izvajanje politike nizke obrestne mere Evropske centralne banke lahko najdemo v finančni krizi leta 2008. Takratna finančna kriza se je na evropskem valutnem trgu od leta 2010 naprej pravzaprav prelevila v krizo državnega dolga nekaterih držav članic EU, na primer Grčije, Španije, Portugalske in Irske. Dolg omenjenih držav članic se je hitro povečal, med tem ko se je njihova sposobnost pridobivanja kreditov hkrati zelo zmanjšala. Vzpostavljeni so bili različni reševalni paketi, da bi prezadolženim državam zagotovili posojila in jamstva, ki bi omogočila tem državam članicam ostati solventne. Najbolj razvpit primer je bil seveda primer Grčije, ki se še vedno omenja v tisku, saj ima ta sredozemska država še vedno velike težave z odplačevanjem zapadlih obrokov.

Da bi Evropska centralna banka (ECB) razbremenila države evroobmočja in spodbudila lokalne gospodarske sisteme, je marca 2015 začela izvajati več obsežnih programov nakupa obveznic. Kot posledica teh programov je temeljna obrestna mera postopoma padla na 0 odstotkov. Temeljna obrestna mera predstavlja glavno stopnjo refinanciranja in je kot taka merilo obrestnih mer bank v državah članicah.

ECB z obrestno mero nad inflacijo

Če je torej temeljna obrestna mera še posebej nizka, domače banke ponujajo le nizke obrestne mere za hranilne vloge, kar za dolgoročno varčevanje pomeni, da naložbeno ni zanimivo, imetniki denarja pa morajo razmisliti o drugih možnostih, da zaradi inflacije srednjeročno ne izgubijo vrednosti svojega kapitala.

ECB je ponovno na odločala o usmeritvi svojega tečaja denarne politike. Svet ECB na podlagi ocene gospodarskega in monetarnega razvoja sprejme sklepe o ciljih denarne politike, temeljni obrestni meri in smernicah za njihovo izvajanje. Primarni cilj ECB je zagotoviti stabilnost cen, hkrati pa centralna banka s povišanjem ali zniževanjem obrestnih mer skuša znižati oziroma zvišati inflacijo. Če centralna banka zviša obrestne mere, to običajno privede do dviga tečaja evra na deviznih trgih, nasprotno pa tečaj evra pade, ko ECB zniža obrestne mere.

Na zadnji seji dne 10. 6. 2021 je Svet ECB sklenil potrditi zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike. Temeljna obrestna mera, fundamentalnega pomena za operacije glavnega refinanciranja, je ostala nespremenjena na ravni 0,00%, podobno tudi obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila 0,25% in odprto ponudbo mejnega depozita na ravni −0,50%.

Z uveljavitvijo take nizke obrestne mere oziroma v primeru depozitov celo negativne obrestne mere Svet ECB želi doseči, da se inflacijski obeti približajo ravni, ki je dovolj blizu oziroma pod 2%. Dokler ta cilj ni dosežen bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji torej najnižji ravni.

Prav tako je bilo določeno, da bo Svet ECB neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR izvajal še vsaj do konca marca 2022. Ukrepi po programu PEPP vsekakor ostajajo vsaj tako dolgo, dokler Svet ECB ne bo ocenil, da je kriza zaradi pandemije koronavirusa končana. Svet ECB na podlagi zadnje skupne ocene pogojev financiranja in inflacijskih obetov pričakuje, da se bodo neto nakupi v okviru programa PEPP v prihodnjem četrtletju še naprej izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih tega leta. Nakupe bo Svet ECB izvajal fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da prepreči zaostrovanje pogojev financiranja. Zaostrovanje bi bilo namreč v nasprotju z ukrepi držav članic, ki težijo k preprečevanju padajoče usmerjenega vpliva pandemije. Poleg tega bi zaostrovanje pogojev financiranja imelo negativni vpliv na predvideno gibanje inflacije. Ob tem Svet ECB pričakuje, da bo fleksibilnost nakupov prilagojena tržnim razmeram še naprej podpirala izvajanje denarne politike. Pri tem ostaja namera ECB, da če bo ugodne pogoje financiranja mogoče ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega obsega sredstev namenjenih nakupom v posameznem obdobju izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP, tega obsega ECB ne bo izkoristila v celoti. Obseg nakupov bi v takem primeru ali če bi bilo to potrebno, mogoče kalibrirati na novo, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki prispevajo k nevtralizaciji negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bo Svet ECB ponovno investiral še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati temeljno in druge ključne obrestne mere tudi ECB.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje tudi po datumu, ko bo ECB začel dvigovati temeljno in druge ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Z operacijami refinanciranja bo Svet ECB še naprej zagotavljal obsežno likvidnost. Sredstva, pridobljena prek tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), imajo ključno vlogo pri podpiranju bančnega posojanja podjetjem in gospodinjstvom.

Znaki, ki prihajajo iz ECB v Frankfurtu kažejo na pripravljenost Sveta ECB, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni. O slednjem in razlogi za tako politiko je spregovorila tudi predsednica ECB, ki je odločitve predstavila na novinarski konferenci v četrtek 10. 6. 2021.

Ukrepi žal ne omogočajo lažji dostop do kreditov

Kljub nizkim obrestnim meram, ki so posledica opisanih ukrepov ECB pa dostop do finančnih virov, naj si gre za financiranje poslovanja podjetij oziroma kredite za podjetja ali pa za kredite fizičnih oseb, ne bo občutno olajšano. Komercialne banke vodijo v primeru nizkih obrestnih mer in nižjega zaslužka lahko tudi politiko zaviranja sklepanja kreditnih razmerij.

Podjetja so tudi trenutno pri pridobivanju sredstev za obratni kapital soočena s številnimi pogoji in zahtevami po zavarovanju kreditov. Edini več ali manj neprizadeti mehanizem pa so trenutno v Slovenji hipotekarni krediti. Vrednost nepremičnin v Sloveniji še vedno raste in nepremičnine so trenutno najbolj iskano sredstvo zavarovanja kreditnega razmerja.

Stabilen in dobičkonosen Euro

Ena glavnih ugotovitev v zadnjem letnem pregledu mednarodne vloge evra, ki ga je objavila Evropska centralna banka dne 2. 6. 2021 je bila, da je položaj eura na mednarodnih trgih v letu 2020 ostal na splošno stabilen. Predsednica ECB Christine Lagarde je ob tej priložnosti dejala: “Evro ostaja neizpodbiten kot druga najpogosteje uporabljana valuta po vsem svetu po ameriškem dolarju”.

Delež evra med različnimi kazalniki mednarodne valute je leta 2020 v povprečju znašal približno 19% oziroma natančneje je delež eura ostal stabilen tako v neodplačanih mednarodnih posojilih, kot tudi v zalogi mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev in kot valuta za izdajo računov za uvoz blaga zunaj euro območja. Zmanjšal pa se je delež evra v svetovnih deviznih rezervah, prav tako pa tudi v izdaji dolga v tujih valutah in v neporavnanih mednarodnih vlogah.

Evro je ostal tudi ključna valuta na mednarodnih trgih zelenih obveznic, ki predstavlja majhen, a hitro rastoč segment mednarodnih trgov dolžniških vrednostnih papirjev. Več kot polovica zelenih obveznic, izdanih po vsem svetu leta 2020, je bila izdana prav v evrih. Za mednarodno izdajo je bila približno tretjina zelenih obveznic, izdanih leta 2020, de-nominiranih v evrih, kar je trikrat več kot v letu 2016.

Relativna odpornost mednarodne vloge eura kljub pandemičnemu šoku je v nasprotju z znatnim upadom, opaženim po krizi državnega dolga v euro območju. Predsednica ECB Christine Lagarde je ocenila, da tak razvoj lahko do neke mere odraža učinkovitost izjemne politike držav članic in usklajenega pristopa do ukrepov, ki so v evrskem območju prevladovali med krizo COVID-19.

Mednarodno vlogo evra v okviru izvajanja zdravih ekonomskih politik v euro območju bo v prvi vrsti podpirala globlja in popolnejša ekonomska in monetarna unija, vključno z napredovanjem unije kapitalskih trgov. Trenuten evropski sistem podpira te politike in poudarja potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za dokončanje ekonomske in monetarne unije.

ECB je ob vsem izdelala tudi del poročila, ki vsebuje tudi tri posebnosti. Ena izmed teh je poglavje poročila, ki preučuje, kako bi lahko izdaja digitalne valute centralne banke vplivala na mednarodno vlogo valut. Fabio Panetta, član izvršnega odbora ECB je dejal, da digitalna valuta centralne banke lahko glede na svojo zasnovo podpira uporabo valute pri čezmejnih plačilih. Poudaril je tudi, da ključne sile, kot so kakovost ekonomskih politik in institucij, pa tudi globina trgov ostajajo najpomembnejši dejavniki za status mednarodne valute.

Euro, dolar in zlato

Evro je tako prejšnji teden gradil na dobičku, ki ga je ustvaril sredi tedna in je v četrtek 10. 6. 2021 dosegel menjalno razmerje, ki je za 1 euro dosegalo vrednost 1,1373 ameriških dolarjev. Dolarski indeks je tako bil v izgubi 0,2 odstotka. Pri tem je potrebno dodati, da ameriško valuto obremenjuje pričakovanje, da bo Federal reserve bank (FED) nenadzorovano poplavila trge s poceni denarjem.

Padajoči dolar pa ima vpliv tudi na rast cene zlata. Cena zlata se še naprej giblje navzgor in je z najnižje ravni prvega tedna junija v višini 1.670 dolarjev v drugem tednu že znašala 1.724 dolarjev. Dnevni dvig cene je znašal tudi 0,5 odstotka. Rast cene zlata podpirajo padajoči dolar, negotovost glede gospodarskega razvoja in množične injekcije vlad in centralnih bank v likvidnost gospodarstva.

Zaključek z mejnikom Tesle

Za zaključek je potrebno omeniti še en mejnik, ki smo ga doživeli v izredno pomembnem druge tednu junija 2021. Mejnik je še posebej pomemben za ljubitelje Tesle, za kritike pa znak trenutne norosti na borzi. Delnice pionirja električnih avtomobilov Tesla so prvič prebile mejo 1000 ameriških dolarjev. Občasno so delnice Tesle na tehnološki borzi NASDAQ celo dosegle na skoraj 1006 dolarjev po delnici.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.

Ostale novice