Posojilo

Pravna podlaga je posojilna pogodba, sklenjena med družbo in družbenikom. V njej se določi znesek in ročnost posojila ter višina obresti. Pisna oblika posojilne pogodbe ni pogoj za njeno veljavnost, vseeno pa je priporočljivo, da se namene vodenja ustreznih računovodskih evidenc sklene v pisni obliki.

Prejeto posojilo in obresti vplivajo tako na bilanco stanja kot izkaz poslovnega izida družbe. V bilanci stanja se na pasivi prejeto posojilo izkaže kot finančna obveznost, zaradi česar se poveča delež dolgov in zmanjša delež kapitala v financiranju družbe. Z odplačevanjem glavnice se finančna obveznost v bilanci stanja zmanjšuje, obresti pa kot finančni odhodek vplivajo na poslovni izid družbe.

Davčne učinke posojila je treba presojati tako z vidika družbe kot z vidika družbenika. Za družbo so obresti odhodek, ki praviloma zmanjšuje davčno osnovo za odmero davka od dohodka pravnih oseb (DDPO). Obresti niso (v celoti ali delno) davčno priznan odhodek v naslednjih primerih:

• posojilo ni namenjeno dejavnosti, iz katere bi družba dosegala obdavčljive prihodke,
• družba in družbenik se za davčne namene štejeta za povezani osebi IN
  • obresti presegajo davčno priznano obrestno mero med povezanimi osebami; ALI
  • znesek posojila presega 4-kratnik zneska kapitala tega družbenika v družbi (t. i. pravilo tanke kapitalizacije).

Z vidika družbenika – fizične osebe – se prejete obresti štejejo za dohodek iz kapitala in so obdavčene z dohodnino po stopnji 25 odstotkov.

Povečanje osnovnega kapitala

O povečanju osnovnega kapitala odločajo družbeniki s sprejetjem sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Na podlagi sprejetega sklepa in sklenjene pogodbe o vplačilu in prevzemu novih denarnih vložkov družbeniki vplačajo denar na račun družbe in prevzamejo nove poslovne deleže. Zaradi sprememb osnovnega kapitala in zneskov vložkov posameznih družbenikov je obvezno spremeniti družbeno pogodbo. Povečanje osnovnega kapitala začne učinkovati šele, ko je vpisano v sodni register.

V bilanci stanja se povečanje osnovnega kapitala na pasivi izkaže kot vezani kapital. Posledično se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v financiranju družbe. Povečanje osnovnega kapitala ne vpliva na izkaz poslovnega izida družbe.

Za kasnejše vračilo vplačanih sredstev je treba izpeljati postopek zmanjšanja osnovnega kapitala. Za postopek zmanjšanja osnovnega kapitala zakon postavlja precej pogojev in zahtev, ki morajo biti izpolnjeni. V kolikor družba izkazuje bilančni dobiček, se lahko vložena sredstva vrnejo tudi preko dividend – v tem primeru zmanjšanje osnovnega kapitala ni potrebno.

Izplačilo družbeniku – fizični osebi – se ob zmanjšanju osnovnega kapitala za namene dohodnine obravnava kot odsvojitev kapitala. Zato je fizična oseba dolžna vložiti davčno napoved za odmero dohodnine (kapitalski dobički). Praviloma bo v teh primerih davčna osnova nič, saj bosta nabavna vrednost in vrednost kapitala ob odsvojitvi enaki. V kolikor bo družba vložena sredstva vrnila v obliki dividend, so slednje na ravni družbenika – fizične osebe – obdavčene z davčno stopnjo 25 odstotkov.

Naknadna vplačila

Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so mogoča zgolj, če družbena pogodba to izrecno določa. Sklep o vplačilu naknadnih vplačil sprejme poslovodstvo, razen če družbena pogodba ne določi, da morajo sklep sprejeti družbeniki. Sklep morajo v tem primeru družbeniki sprejeti soglasno.

Naknadna vplačila ne povečujejo osnovnega kapitala, osnovnih vložkov in poslovnih deležev. Zato pri naknadnih vplačilih ni treba spreminjati družbene pogodbe, sklep o vplačilu pa se ne vpiše v sodni register.

Preberite tudi: Množično financiranje (crowdfunding)

V bilanci stanja se naknadna vplačila na pasivi izkažejo kot kapitalske rezerve. Posledično se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v financiranju družbe. Naknadna vplačila ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. O morebitnem kasnejšem vračilu naknadnih vplačil odločajo družbeniki. Pri vračilu obstajajo določene omejitve, in sicer:

• vrnejo se lahko zgolj vplačana naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi;
• vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dneva, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način.

Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži, zaradi česar v primeru kasnejšega vračila naknadnih vložkov ni treba izpeljati postopka zmanjšanja osnovnega kapitala. Posledično tudi odpade obveznost vlagati davčno napoved za odmero dohodnine od kapitalskih dobičkov. Vračilo naknadnih vplačil se namreč ne šteje za odsvojitev kapitala, saj poslovni deleži in osnovni vložki tudi po vračilu ostanejo nespremenjeni.