Ukrepi ECB pri reševanju gospodarske krize

Evropska Unija je bila v zasnovni obliki ustanovljena že leta 1952 kot Evropska skupnost za premog in jeklo. V skoraj 70 letih obstoja sodelovanja med evropskimi državami se je sodelovanje močno poglobilo na skoraj vseh področjih. Velik napredek k tesnjenju ekonomskih vezi med državami članicami, je bila ustanovitev Evropske centralne banke (ECB)  leta 1998. Z ustanovitvijo ECB smo v Evropi sprejeli novo, skupno valuto. Kljub mnogim prednostim, pa se evro območje še danes srečuje z veliko težavami, ki se predvsem nanašajo na razlike med razvitostjo držav v evro območju. Da bi zaščitila konkurenčnost valute na deviznih trgih, je ECB sprejela določene ukrepe kako pomagati evropskemu gospodarstvu v času koronavirusa in negativne gospodarske rasti.

Na zasedanju predsednikov evropskih centralnih bank so se 18. marca odločili sprejeti PEPP program (Pandemic Emergency Purchase Programme), ki ima skupno vrednost 750 milijard EUR in predstavlja približno 6% BDP evro območja. Program vključuje nakup primernih naložbenih razredov iz programa APP, ki sicer že obstaja. ECB in druge nacionalne centralne banke v evro območju bodo nakupovale tako obveznice javnega sektorja kot podjetniške obveznice. ECB se želi izogniti kreditnemu krču bank, ki se je zgodil v prejšnji svetovni finančni krizi in močno okrnil investicijsko delovanje gospodarskih subjektov. Kljub pomoči in hitrim ukrepom pa Banka Slovenije napoveduje, da bo medletni padec gospodarske rasti Slovenije med 6 in 16 odstotki. Da se zagotovi preživetje podjetij in zagotavljanje nivoja kupne moči prebivalstva, je Banka Slovenije sprejela tudi interventni ukrep, s katerim se kreditojemalcem omogoči odlog plačila obveznosti. Tako imajo kreditojemalci možnost odloka plačila kredita, v kolikor izkažejo finančne težave zaradi izbruha pandemije koronavirusa. Ta ukrep zajema vsa podjetja, samostojne podjetnike, zadruge, nosilce kmetijske dejavnosti in pa tudi fizične osebe. Kjub negativni gospodarski rasti se lahko zanašamo na finančne institucije kot so Banka Slovenije in ECB, da bodo reagirale hitreje kot v prejšnji svetovni finančni krizi in zagotovile dolgotrajno stabilnost cen.