Zakaj ameriške zvezne rezerve znižujejo obrestne mere, ko se gospodarstvo začne krčiti?

Ameriške zvezne rezerve (Federal Reserve) znižujejo obrestne mere v času gospodarskega krčenja, da bi spodbudile rast in ublažile negativne učinke krize. Z znižanjem obrestnih mer se zmanjšajo stroški izposojanja, kar spodbuja podjetja k najemanju posojil, širjenju proizvodnje in ustvarjanju novih delovnih mest. To je posledica teorije, da nižje obrestne mere spodbujajo investicije in potrošnjo, kar lahko pomaga pri oživljanju gospodarstva. Spremembe obrestnih mer vplivajo na način, kako lahko potrošniki in podjetja dostopajo do kreditov za nujne nakupe in načrtovanje svojih financ. Z znižanjem obrestnih mer se zmanjšujejo stroški izposojanja denarja, kar olajša financiranje potrošniških nakupov, investicij in širjenja podjetij. To lahko spodbudi potrošnike k povečani porabi, kar ima pozitiven učinek na gospodarsko aktivnost. Obrestne mere vplivajo tudi na trg obveznic, saj se donosi na obveznice običajno gibljejo obratno sorazmerno z obrestnimi merami. Z znižanjem obrestnih mer se povečuje privlačnost obveznic, kar vodi v višanje njihove cene. Višanje obrestnih mer pa zmanjšuje vrednost obveznic, kar lahko negativno vpliva na vlagatelje s fiksnim donosom. Zvišanje obrestnih mer lahko prinese tudi višje stroške zadolževanja za potrošnike in podjetja. Banke na podlagi glavne obrestne mere, ki jo določa centralna banka, določijo obrestne mere za kredite, kot so potrošniški krediti, kreditne kartice in poslovna posojila. Višje obrestne mere lahko otežijo dostop do kreditov za manj kreditno sposobne posameznike in podjetja, kar vpliva na njihove stroške financiranja. Obrestne mere imajo tudi vpliv na potrošniško porabo. Višje obrestne mere na kreditnih karticah in drugih oblikah posojil zvišujejo stroške zadolževanja, kar lahko zmanjša potrošniško porabo. Ko se obrestne mere znižajo, pa lahko potrošniki lažje dostopajo do kreditov in s tem spodbujajo potrošnjo.

Zakaj ameriške zvezne rezerve znižujejo obrestne mere, ko se gospodarstvo začne krčiti?

Teorija je, da se z znižanjem obrestnih mer znižajo stroški izposojanja, kar spodbudi podjetja k najemanju posojil, da bi zaposlila več ljudi in razširila proizvodnjo. Ko je gospodarstvo vroče, je logika obratna.

Spremembe obrestnih mer dejansko vplivajo na način, kako lahko potrošniki in podjetja dostopajo do kreditov za nujne nakupe in načrtovanje svojih financ. Vpliva celo na nekatera življenjska zavarovanja.

V tem članku je opisano, kako potrošniki plačujejo več za kapital, potreben za nakupe, in zakaj se bodo podjetja ob spremembi obrestnih mer s strani Fed soočila z višjimi stroški, povezanimi s širitvijo poslovanja in financiranjem plač. Vendar pa prejšnji subjekti niso edini, ki trpijo zaradi višjih stroškov, kot je pojasnjeno v tem članku.

Obrestne mere in izposojanje

Nižje obrestne mere neposredno vplivajo na trg obveznic, saj se donosi na vse od ameriških državnih obveznic do podjetniških obveznic običajno znižajo, zaradi česar postanejo manj privlačne za nove vlagatelje. Cene obveznic se gibljejo obratno sorazmerno z obrestnimi merami, zato se ob padcu obrestnih mer cena obveznic zvišuje.

Prav tako zvišanje obrestnih mer zniža ceno obveznic, kar negativno vpliva na vlagatelje s fiksnim donosom. Zaradi višjih obrestnih mer si ljudje manj pogosto izposojajo ali refinancirajo obstoječe dolgove, saj je to dražje.

Glavna obrestna mera

Dvig obrestne mere Feda takoj spodbudi skok temeljne obrestne mere, ki jo FED označuje kot bančno obrestno mero za posojila. Glavna obrestna mera je kreditna obrestna mera, ki jo banke odobrijo svojim najbolj kreditno sposobnim strankam.

Na tej obrestni meri temeljijo druge oblike potrošniških kreditov, saj višja glavna obrestna mera pomeni, da bodo banke pri ocenjevanju tveganja manj kreditno sposobnih podjetij in potrošnikov povečale stroške najemanja posojil s fiksno in variabilno obrestno mero.

Stopnje kreditnih kartic

Banke na podlagi osnovne obrestne mere določijo, kako kreditno sposobni so drugi posamezniki glede na njihov profil tveganja. Na obrestne mere kreditnih kartic in drugih posojil vplivajo zato, ker je pri obeh potrebno obsežno profiliranje tveganj potrošnikov, ki želijo pridobiti posojilo za nakup. Kratkoročna posojila bodo imela višje obrestne mere kot dolgoročna.

Varčevanje

Obrestne mere denarnega trga in potrdil o vlogi (CD) se zvišujejo zaradi dviga osnovne obrestne mere. Teoretično naj bi to povečalo varčevanje potrošnikov in podjetij, saj bi lahko ustvarili večji donos na svoje prihranke. Po drugi strani pa bi se lahko zgodilo, da bi vsi, ki so zadolženi, namesto tega poskušali odplačati svoje finančne obveznosti, da bi izravnali višje spremenljive obrestne mere, vezane na kreditne kartice, stanovanjska posojila ali druge dolžniške instrumente.

Poslovni dobički

Ko se obrestne mere zvišajo, je to običajno dobra novica za dobiček bančnega sektorja, saj lahko na posojene dolarje zaslužijo več denarja. Za preostali svetovni poslovni sektor pa dvig obrestne mere pomeni zmanjšanje dobičkonosnosti. To je zato, ker se stroški kapitala, potrebnega za širitev, povečajo. To bi lahko bila grozljiva novica za trg, ki je trenutno v recesiji zaslužkov.

Znižanje obrestnih mer bi moralo spodbuditi dobiček številnih podjetij, saj lahko ta pridobijo kapital s cenejšim financiranjem in vlagajo v svoje dejavnosti z nižjimi stroški.

Potrošniška poraba

Zvišanje stroškov zadolževanja tradicionalno vpliva na potrošniško porabo. Tako višje obrestne mere na kreditnih karticah kot višje obrestne mere varčevanja zaradi ugodnejših bančnih obrestnih mer spodbujajo upad impulzivnih nakupov potrošnikov. Ko se obrestne mere znižajo, lahko potrošniki kupujejo na kredit po nižji ceni. To so lahko vse od nakupov s kreditnimi karticami, naprav, kupljenih na kredit v trgovini, do avtomobilov s posojili.

Inflacija

O inflaciji govorimo, kadar se v gospodarstvu zvišajo splošne cene blaga in storitev, kar je lahko posledica izgube vrednosti nacionalne valute ali pregrevanja gospodarstva, tj. tako hitre rasti, da povpraševanje po blagu presega ponudbo in zvišuje cene. Ko se inflacija poveča, se pogosto zvišajo tudi obrestne mere, da bi centralna banka lahko nadzorovala inflacijo (njen cilj je 2-odstotna letna inflacija). Če pa se obrestne mere znižajo, se lahko inflacija začne pospeševati, saj lahko ljudje, ki kupujejo s poceni krediti, ponovno začnejo dvigovati cene.

Kakšen je splošni učinek sprememb obrestnih mer?

Z višanjem obrestnih mer se stroški izposojanja denarja povečujejo. Zaradi tega je nakup nekaterih dobrin in storitev, kot so stanovanja in avtomobili, dražji. Zaradi tega potrošniki manj trošijo, kar zmanjšuje povpraševanje po blagu in storitvah. Če se povpraševanje po blagu in storitvah zmanjša, podjetja zmanjšajo proizvodnjo in odpuščajo delavce, kar poveča brezposelnost. Zvišanje obrestnih mer na splošno upočasnjuje gospodarstvo. Znižanje obrestnih mer ima nasproten učinek.

Kako zvišanje obrestnih mer vpliva na inflacijo?

Zvišanje obrestnih mer povzroči zmanjšanje inflacije. Ko se obrestne mere zvišajo, se blago in storitve podražijo, saj je izposojanje denarja dražje. Če je obrestna mera višja, so stroški hiše ali avtomobila višji. Zaradi tega potrošniki porabijo manj, kar zmanjša povpraševanje po blagu in storitvah. Ko se povpraševanje zmanjša, se znižajo tudi cene, kar zmanjša inflacijo.

Kdo nadzoruje obrestne mere?

Centralna banka države nadzoruje obrestne mere. Prilagajanje obrestnih mer za spodbujanje ali upočasnjevanje gospodarstva je del denarne politike, za katero je odgovorna centralna banka. Vlade so odgovorne za fiskalno politiko, ki vključuje prilagajanje davkov.

Ko gospodarstvo upade, lahko centralna banka poseže po znižanju obrestnih mer. Zvezne rezerve se na naraščajočo inflacijo ali recesijo rade odzovejo s tem orodjem, da znižajo stroške zadolževanja, tako da lahko podjetja in gospodinjstva več trošijo in vlagajo, s čimer želijo ohraniti nemoten gospodarski zagon.