Intelektualna lastnina
Izraz predstavlja vso lastnino, ki ni fizično oprijemljiva, ampak si jo človek lahko le miselno predstavlja – izhaja iz intelektualnih predstav in od tod tudi ime – intelektualna lastnina.
Kljub neoprijemljivosti pa lastninska pravica za intelektualno lastnino predstavlja primerljive pravice kot pri normalni lastninski pravici. Gre za izključno pravico – tisti, kateremu intelektualna lastnina pripada ima izključno pravico na njej – ostali jo lahko uporabljajo kot svojo le z dovoljenjem lastnika.
Izraz intelektualna pravica zajema mnogo institutov, in sicer:
- Modele
- Znamke
- Certifikate
- Patenti
- Geografske označbe
- Avtorske in sorodne pravice
- Žlahtniteljske pravice
- Firme podjetij
To pomeni, da ko eno podjetje razpolaga z lastnino pri enem izmed zgoraj naštetih institutih, drugo podjetje ali posameznik tega ne sme uporabljati kot svoje ali tega kopirati.
Modeli
Z modelom se za razliko od spodaj opisanega patenta ne zavaruje postopek izdelave določene stvari, ampak njen končni videz. Zavaruje se torej zunanja oblika, ki je prepoznavna potrošnikom, in zato podjetje ne želi, da jo kdo kopira. Lahko se zavaruje model celotnega izdelka, le dela, ali pa samega vzorca. Zavarovanje modela je smiselno za podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo izdelkov, kjer je glavna prioriteta izgled, Takšni izdelki bodo oblačila, obutev, pohištvo in podobno.
Strošek je višji od stroška zavarovanja znamke, ampak nižji kot so stroški patentiranja. Poleg tega je registracija modela zelo preprosta in je lahko na ravni Slovenije zaključena že v enem mesecu, na ravni EU pa v enem tednu.
Za zaščito modela se odloča manj podjetij in posameznikov kot za zaščito znamke ali patenta, vendar se število zavarovanih modelov viša.
Znamke
Pod kategorijo znamk se registrirajo besede, osebna imena, številke, logotipi, črke, slike, embalaže, barve, kombinacije teh stvari. Glede na svetovno prakso prava intelektualne lastnine je možno registrirati celo vonj ali zvok.
Po tem, ko je znamka registrirana je prepovedano registrirati ali uporabljati znak, ki je enak zaščiteni znamki. Imetnik registrirane znamke ima izključno pravico do uporabljanja ali oddajanja licence za svojo znamko. Poleg tega lahko imetnik le po registraciji drugim prepreči uporabo enake ali podobne znamke brez dovoljenja.
Patenti
Pod pojmom patenti zavarujemo ideje oziroma izume za določene izdelke – zavaruje se receptura, izdelava, način delovanja in podobno. Gre v bistvu za zavarovanje neke vrste izumov, saj se bodo zavarovali napredni in novi izumi, ki jih želijo podjetja ekskluzivno zase.
Pri patentih gre na začetku za neko idejo, iz katere izumitelj odkrije način, kako to idejo razviti in materializirati. Po materializaciji jo je treba opisati v patentni vlogi in oddati prošnjo za zavarovanje. Pri zavarovanju se ne da zavarovati gole ideje, ampak mora iti za produkt, ki se ga lahko proizvaja in ki predstavlja določeno rešitev določenega problema in na tem področju predstavlja nekaj inovativnega. Tako ni mogoče patentirati gole ideje, formule, odkritja, matematičnih formul itd.
Z zavarovanjem patenta lahko preprečimo, da bo po vstopu na trg drugo podjetje posnemalo idejo podjetja in tako odvzelo podjetju konkurenčno prednost na trgu, ki bi jo lahko imel, če bi bil edini na trgu, ki ponuja določen izdelek.
Postopek pridobitve patenta je mnogo bolj zapleten, kot je to pri znamkah. Pisanje patentne vloge zahteva strokovno tehnično znanje na področju patenta, ki ga želimo zavarovati. Poleg tega so pristojbine mnogo višje. Vendar pa so tudi prednosti velike, z zavarovanjem si lahko zagotovimo ekskluzivnost na trgu, kar bo upravičilo visoke stroške.
Zavarovanje
Da pa ima podjetje ali posameznik izključno pravico do določenega instituta intelektualne lastnine, ga mora le-ta zavarovati. To pomeni, da v primeru, da ima podjetje določen zelo inovativen produkt, ki ga je samo iznašlo in ga ponuja na trgu, to samo po sebi še ne pomeni, da ostala podjetja ne smejo vzeti za osnovo ideje tega podjetja in na podlagi tega razviti svoj produkt. Podjetje, ki je produkt iznašlo, mora svojo iznajdbo prijaviti v javno vodene registre po določenih postopkih.
Uradni registri intelektualne lastnine so regionalni:
- V Sloveniji imamo Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino
- Na evropski ravni Urad Evropske Unije za intelektualno lastnino (EU Intellectual Property Office – EUIPO) in Evropski patentni urad (EPO)
- Na svetovni ravni je pristojen Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization – WIPO
Preden se stvari zavarujejo z registracijo je potrebno preveriti, ali obstajajo ovire za registracijo, torej, ali ima kdo že registrirano podobno ali celo enako znamko/ model/ patent ali podobno. Nadalje je priporočljivo, da se znamko zaščiti na vseh trgih, kjer se bo uporabljala, za maksimalno stopnjo zaščite.
Po registraciji lahko imetnik intelektualne lastnine v primeru zlorabe s strani nekoga drugega zahteva odškodnino od kršitelja in povračilo nastale škode.
Zavarovanje intelektualne lastnine pri malih in srednjih podjetjih
Postopki zavarovanja intelektualne lastnine ne pridejo brez finančnih obremenitev. Poleg stroškov pravnikov oziroma strokovnjakov za intelektualno lastnino, je treba plačati tudi sam vpis v določen register za stroške vodenja registra. Iz teh razlogov se veliko malih in srednjih podjetij ne odloča za vpise v registre intelektualne lastnine.
Vendar pa je registracija in zagotovitev varstva intelektualne lastnine tudi pri malih podjetjih pomembna. Ne-zavarovanje svoje intelektualne lastnine pomeni, da obstaja možnost, da kljub inovacijam in odličnim idejam lahko v zvezi z inovativnimi izdelki izgubijo prednost na trgu, ker bo potencialno veje podjetje vzelo njihovo idejo in razvilo podoben produkt, imelo pa bo več denarja za marketing in razvoj produkta. Tako bo večje podjetje s podobnim produktom baziranim na ideji malega podjetja na trgu s tem izdelkom bolj uspešno, zaradi večjih finančnih zmožnosti.
V ta namen se lahko mala podjetja, v kolikor jim zavarovanje intelektualne lastnine in s tem povezani pravniški stroški predstavlja preveliko breme, obrnejo na Urad za intelektualno lastnino Republike Slovenije, ki skupaj z Evropskim patentnim uradom izvaja projekt »Prva informacija o intelektualni lastnini«. V okviru projekta lahko mala in srednja podjetja brez izkušenj na področji intelektualne lastnine pridejo do podatkov in informacij o tem, kako naj najbolj učinkovito zavarujejo svoje znamke, patente, in podobno, ter kakšne možnosti imajo na tem področju.
Zanimiv podatek, ki še dodatno priča v prid zavarovanju intelektualne lastnine, je objavil Evropski opazovalni urad za kršitev pravic intelektualne lastnine skupaj z Evropskim patentnim uradom v študiji o prispevku pravic intelektualne lastine k gospodarskemu napredku Evropske Unije. Študija je pokazala, da imajo podjetja v Evropski Uniji, ki imajo zavarovano intelektualno lastnino za 29 odstotkov večji donos na zaposlenega, šestkrat več zaposlenih in do ene petine višje plače od teh, ki intelektualne lastnine nimajo zavarovane.
Izračun stroškov za podjetje v primeru registracije intelektualne lastnine
Na podlagi odgovorov na povpraševanja s strani parih pisarn, ki se ukvarjajo z zastopanjem podjetij pred uradi intelektualne lastnine in za njih vlagajo prošnjo, je spodaj predstavljen razdelan stroškovnik. Gre za stroške registracije znamke podjetja, najprej na ravni Slovenije, nato pa še na ravni Evropske Unije, v vseh treh razredih.
Primer: registracija znamke v Sloveniji
Za registracijo znamke v Sloveniji se mora zahtevo vložiti pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Vlogo se poda na standardiziranem obrazcu, v Uradu pa nato preverijo ali vloga ustreza formalnim zahtevam, in ali znamka izpolnjuje kriterije za veljavno registracijo. Preverili bodo, da znamka ni opisna za izdelke, da ima razlikovalni značaj, torej, da ni že zasedena, ali, da ne sovpada z drugo, potem pa bodo po zaključenem postopku znamko objavili. Po objavi znamke bo začel teči 3-mesečni rok za ugovore s strani imetnikov znamk, ki jim registracija te določene znamke škodi ali ji nasprotujejo. V primeru ugovora pride do podaljšanja postopka, saj postopek razrešitve spora po predpisanih kriterijih traja vsaj pol leta, če prej ne pride do sporazumnega dogovora.
V primeru, da nihče ne poda ugovora, potem se mora plačati pristojbina za registracijo po treh mesecih brez ugovora, da se znamka uradno dokončno registrira. Pristojbine za registracijo so 100 EUR za pristojbino za vložitev in 150 EUR za registracijo, če ni ugovorov.
Poleg teh stroškov, bodo podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z registracijo znamk, računala okoli 360 EUR za svoje storitve vlaganja predloga in registracije.
Registracija znamke v Sloveniji traja po navadi od 5 do 8 mesecev, odvisno od tega, kako hitro bo delo Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in kako hitro bo prošnjo procesiralo.
Primer: Registracija znamke v Evropski Uniji
Čas registracije in postopek registracije na ravni EU je podoben, le dražji. Stroške se plača enotno, ni posebnih stroškov registracije. Za registracijo znamke na EU ravni potrebujemo več kapitala. Vsota pristojbine za registracijo v vseh treh razredih je 1050 EUR za vse tri razrede.
Dodatno bodo podjetja, ki se ukvarjajo z zastopanjem in bodo za podjetje vlagala prošnjo za registracijo znamke za storitve zahtevala približno 500 EUR za svoje storitve v zvezi z registracijo na evropskem nivoju.
Kljub stroškom zavarovanja, ki lahko za podjetje, ki je majhno, predstavljajo visoke stroške, za katere podjetje meni, da so nepotrebni in jih raje vloži kam drugam, pa je registriranje intelektualne lastnine priporočljivo. Kljub sedanjim stroškom, se lahko podjetje s tem izogne nadaljnjim sporom in s tem velikim stroškom, ko bo določeno podjetje zlorabilo znamko ali patent podjetja. Čeprav se zavarovanje nekaterim zelo malim podjetjem zdi nesmiselno zaradi nerazpoznavnosti, pa se nikoli ne ve, kam bo šla rast podjetja. Takrat bo podjetje veselo, da ima svojo intelektualno lastnino pravno popolnoma urejeno.