Kredit za samozaposlene (klasičen in normiran sp)

V Sloveniji poznamo več pravno-organizacijskih oblik gospodarskih družb. Kot ena od bolj razširjenih oblik je samostojni podjetnik, pri katerem iz davčnega vidika ločimo »polni« samostojni podjetnik in samostojni podjetnik normiranec. Bistvene razlike so predvsem davčne narave pri obdavčitvi prihodkov itd. in pa plačila prispevkov. Eni in drugi obliki pa je skupno to, da za svojo rast potrebujejo tudi finančne vire v obliki kreditov, pri čemer samostojni podjetniki potrebujejo kredit za samozaposlene.

Krediti za samozaposlene

Večina malih podjetji išče kredit za samozaposlene, ker si želijo stalne rasti. Ključna in poglavitna naloga skoraj vsakega podjetja na dolgi rok je vsekakor njegova rast.

V prvih nekaj letih podjetja reinvestirajo svoje prihodke, nato pa se vedno bolj pogosto poslužujejo bančnih kreditov. V bančnem svetu kreditov je veliko različnih opredelitev oziroma definicij kreditov, ampak vsi krediti za samozaposlene imajo skupno točko v naslednjem: ne glede na velikost podjetja, če je podjetje normiranec ali ne, jih banke velikokrat ne odobrijo. Tako se v praksi vedno bolj uveljavlja termin:

• primarni finančni viri (to so bančni krediti in posojila)
• sekundarni finančni viri, ki imajo to specifiko, da so namenjeni tako za normirance kot tudi »polne« samostojne podjetnike.

Tako so se na tem segmentu izoblikovali naslednji pojmi, ki bodo v nadaljevanju na kratko predstavljeni: kredit za samozaposlene, kredit za normirance  in sekundarni viri financiranja.

Kaj je kredit za samozaposlene?

Kredit za samozaposlene je kredit, ki je namenjen v prvi vrsti predvsem samostojnim podjetnikom, ki so lahko iz najrazličnejših panog. Vsak podjetnik skuša najprej rasti z lastnim delom in lastnimi finančnimi viri, preden prične na trgu iskati možnost financiranja podjetja v obliki kredita. Ker so mala podjetja v prvih nekaj mesecih ali letih predvsem »one man band« ali »celotno breme je na podjetniku«, se za rast porabljajo vsi prihodki, katere podjetnik ustvari. Po nekem določenem času se podjetnik začne širiti na področju pridobljenega dela in mora posledično širiti tudi področje zaposlenih. Eno in drugo za seboj potegne nabavo novih:

• strojev,
• materiala,
• morebiti nove delovne hale itd.

Posledično se samostojnemu podjetniku poveča potreba po večjih finančnih virih. In tukaj potem pridejo v ospredje finančni viri oziroma specifičen kredit za samozaposlene, ki je namenjen izključno samostojnim podjetnikom.

Kaj je kredit za normirance?

Kredit za normirance ima podobne karakteristike kot kredit za samozaposlene, a je potrebno samega samostojnega podjetnika normiranca obravnavati iz drugega zornega kota. Ker ima takšno podjetje velikokrat nekaj davčnih olajšav oziroma ugodnosti, se to tudi pozna iz bančnega vidika. Velikokrat normiranci nimajo niti svojega poslovnega bančnega transakcijskega računa, ker lahko uporabljajo kar svojega fizičnega, zato tudi ni javno vidnega prometa.

In pri takem podjetju potem traja nekoliko dlje sama analiza poslovanja podjetja, ker imajo v večini manjši letni promet od 50.000,00 EUR oz. po novem bo to 30.000,00 EUR.

Kaj so sekundarni finančni viri oz. krediti za podjetja

V zadnjih nekaj letih se je vedno bolj pričel uveljavljati termin t. i. sekundarnih finančnih virov. To so finančni viri, ki jih ponujajo zasebne finančne institucije. Kot primarni finančni viri se lahko štejejo vsa lastna sredstva in bančni finančni viri, ki so bolj »javnega« značaja.

Specifika sekundarnih finančnih virov je predvsem:

• so kratkoročnejše narave,
• so nižje vrednosti in
• mišljeni oziroma primernejši bolj kot tekoči obratni kapital za vsakodnevno delo, nakup materiala, plačilo tekočih obveznosti itd.

Bolj izpostavljene oz. pomembnejše karakteristike sekundarnih finančnih virov oz. kreditov:

• so načeloma za obdobje 12-ih mesecev oz. enega leta z možnostjo podaljšanja,
• se jih relativno hitro odobri (v le nekaj urah),
• gre za manjše zneske, od 1.000,00 do 100.000,00 EUR,
• se bolj fleksibilne glede rabe oziroma porabe le-teh,
• se bolj prisluhne podjetnikovim željam,
• individualni pristop,
• imajo višjo ceno od primarnih finančnih virov.

Kaj je namen sekundarnih finančnih virov oz. kreditov?

Ključni namen je ta, da se podjetjem omogoča:

• čim hitrejši dostop do finančnih virov,
• s čim manj administracije in dokumentacije oz.
• da se podjetjem omogoči celo avtomatiziran sistem oddaje kreditne vloge.

Podjetja, ki dobro poslujejo in pridobivajo nove posle (primer za gradbeništvo), lahko iz danes na jutri pridobijo novo naročilo. Ker imajo morda že dva ali tri objekte trenutno v izvajanju in ker za novi objekt ne dobijo avansa, ali pa je le-ta premajhen, morajo sami zagotoviti del finančnih sredstev, da lahko izvedejo projekt. V večini je tako, da je vrednost projekta veliko večja, kot pa potrebujejo kredita oziroma posojila, da nabavijo material in izpeljejo projekt do konca. Ker banke ne pokrivajo tovrstnega segmenta ali pa traja preprosto predolgo, da bi podjetja pridobila kredit na banki, se ravno za te namene ponuja t. i. sekundarne finančne vire. Ravno s svojo specifiko in hitrostjo realizacije, lahko podjetjem pripomorejo pri realizaciji svojih projektov, pri povečanju svojih prihodkov oz. celoletnega prometa in nenazadnje tudi dobička.

Za katera podjetja so namenjeni sekundarni finančni viri?

Posojila in krediti so namenjeni praktični vsem malim podjetjem, ki:

• so že nekaj let na trgu (zaželeno je, da vsaj več kot 2 leti),
• imajo zadovoljivo rast oz. promet (zaželeno je, da več kot 50.000,00 EUR letnega prometa),
• imajo potencial rasti (tukaj je v ospredju predvsem podjetnikova želja in vizija za nadaljnjo rast in razvoj),
• imajo ustrezno zavarovanje (ali je to premično ali nepremično) in
• imajo projekte/naročila, za katere potrebujejo kredit.

Potrebno je poudariti, da niso vse panoge primerne za sekundarne finančne vire, prav tako tudi niso vsa podjetja primerna za pridobitev tovrstnega kredita. Ena podjetja nimajo dovolj velika prometa, druga podjetja imajo daljše blokade, tretja podjetja nimajo ustreznega zavarovanja.

Vsekakor pa se pri nas kot ponudniku sekundarnih finančnih virov trudimo, da bi zadovoljili veliko večino povpraševalcev po tovrstnih kreditih in našli individualno rešitev za vsako podjetje posebej.

Za katere namene niso primerni sekundarnih finančni viri?

Kadar je možno dobiti kredit za normirance (v primeru normiranega s.p.-ja) ali pa kredit za samozaposlene (v primeru polnega s.p.-ja) na banki, potem za tako podjetje niso na prvem mestu sekundarni finančni viri. Tovrstni viri tudi niso primerni za odplačilo obstoječega bančnega kredita, ker so le-ti dolgoročnejši, prav tako niso primerni za odplačilo obstoječega leasinga, saj so tudi te dolgoročnejši.

Kakšna je optimalna rast podjetja?

Verjetno ni optimalne teorije za optimalno rast podjetja. Vsekakor pa obstajajo neke zakonitosti. Najverjetneje ni dobro, če se financira podjetje izključno z dolžniškimi viri že od prvega dneva poslovanja dalje. V svetu pa prav tako najdemo tudi veliko takih podjetji, ki so nato vseeno zelo uspešna. Optimalna rast je ta, da podjetnik prične z delom. Najprej sam dela in ustvarja. Ko sam ne zmore več, prične iskati sodelavce, ki bi prevzeli del nalog oz. dela. Na tak način se nato podjetje širi in raste. Tako tudi podjetnik najprej vlaga v razvoj svoja lastna sredstva in nato, ko prične podjetje rasti, začne tudi podjetnik sam iskati na trgu po svežih finančnih virih. Pri malih podjetjih so ti sveži finančni viri najpogosteje krediti za samozaposlene, manj pogosti v obliki vložkov oziroma angelski kapital.

Postopek za pridobitev sekundarnih finančnih virov oziroma kredita za podjetja

Ker je večina podjetnikov neprestano vpeta v svoj poslovni cikel, jim tudi neprestano primanjkuje časa za druga opravila. Eno izmed takih opravil je tudi priprava dokumentacije za pridobitev kredita na banki, ali morebiti pri kakšni drugi »javni« finančni instituciji (npr. Javni razpisi ali nepovratna sredstva itd.). Tovrstne institucije imajo na stotine formularjev, kar lahko marsikaterega podjetnika odbije. Večina malih podjetnikov (predvsem obrtnikov) prihaja iz sovje stroke, kar pomeni, da niso toliko vešči pravnega ali ekonomskega znanja oz. jezika in jih vsako nepotrebno kompliciranje samo odvrne od nadaljnjega postopka. Zato je velikokrat najbolj optimalno to, da je »manj je več«.

Zasebne finančne institucije so šle do te mere, da je možno kredit za normirance ali polni s.p. oz. drugo obliko gospodarskih družb po povsem poenostavljenih postopkih, ki so tudi v veliki večini digitalizirani ter avtomatizirani. Pri tem igra tudi zelo pomembno vlogo vedno bolj prisotna umetna inteligenca. Ker je podjetnik večino dneva vpet v svoj delovni proces, nima ravno časa z izpolnjevanjem nekih nepotrebnih vlog, iskanja neke nepotrebne dokumentacije in pripravo nekih zgrešenih napovedi za pet, deset, ali več let v naprej.

Podjetniki imajo najraje, če ko oni opravijo svoje delo, da bi lahko nato uredili še vse potrebno za pridobitev kredita. Ker pa »javne« bančno-finančne institucije delajo od 8 do 16 ure (po navadi imajo čas za stranke pa samo od 10 do 11 ure), je skoraj nemogoče vzpostaviti stik z njimi, kaj šele tekom izvajanja dnevnih opravil, pripraviti kakršnokoli dokumentacijo za banko. Ironično pa je to, da je potrebno najprej pri banki spisati vse na roko na njihove formularje, ki jih nato tako ali tako prenesejo oziroma fizično pretipkajo v računalnik. Zakaj torej ne takoj »online« kreditna vloga in celotni postopek poenostaviti in digitalizirati ter avtomatizirati?

Preko spletne kreditne vloge ( www.pnc.si/vprasalnik) lahko podjetja in podjetniki pri nas praktično kadarkoli v dnevu (ali je to petek ali nedelja ali ponedeljek) oddajo kreditno vlogo in nato preprosto sledijo korakom, ki jim jih avtomatizirani sistem pošilja na njihov navedeni elektronski naslov. Te korake lahko nato kadarkoli v dnevu pripravijo in izpolnijo. Ko bo sistem prejel njihove odgovore, jim bo dejansko v nekaj sekundah oz. minutah poslal novi korak za izpolnitev. Tako je sam proces od oddaje kreditne vloge do končne odobritve kredita lahko tudi izveden že v eni uri.